Včasih moramo prositi Boga, da odstrani naše strahove, da nam pomaga živeti mir, po katerem tako zelo hrepenimo. Da zaživimo brez pritiska tolikih stisk, ki jih prinaša življenje.
Vse okoli nas se odvija prehitro, življenja ne obvladujemo in to nas navdaja s strahom. Strah nas je, da bi izgubili to, kar trenutno imamo. Strah nas je, da bi se nam življenje kakorkoli zapletlo.
In ravno to je težava našega bivanja: neprestano omahovanje, razni strahovi, bivanjski dvomi ali strah pred življenjem. Zato se zdi bolj pametno podati v avanturo.
Kakšno bi bilo naše življenje, če bi se pogumno postavili nasproti dvomom in stvari ne opuščali zaradi strahu?
Gospod,
želim živeti brez strahov.
S tisto sveto nenavezanostjo,
ki je danes še ne premorem.
Želim rasti in biti vedno bolj Tvoj,
a res ne vem, kako naj se odtrgam od svojih strahov.
Zato ti danes izročam prav vsakega posebej:
(se jih v mislih spomnim in jih naštejem)
Jezus, močno me objemi, da bodo moji strahovi izginili.
In me spremljaj, Gospod, da bom znal biti pogumen.
Tako mi pomagaj utrditi pogum, da bom lahko svetnik,
ki z ljubeznijo objame vsakdanji križ.
Jezus, prosim te, reši me vseh mojih spon, naj bom vse bolj Tvoj.
In nauči me ljubiti tako, kot ljubiš Ti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
