Praznovanja božiča še zdaleč ni konec. Poleg običajnega koledarja Cerkev uporablja tudi cerkveni koledar, v katerem so različna obdobja oziroma cerkveni prazniki.
Jezusovo rojstvo praznujemo kar osem dni
Smo v božični osmini. Ker je božič za Cerkev in kristjane tako pomemben praznik, se ga praznuje kar osem dni. Ti običaji izvirajo že iz Stare zaveze in kažejo na zares velik pomen praznika. Prav tako nas božična osmina vabi, da ne jemljemo božiča le kot osamljen dogodek, temveč si vzamemo čas, da praznujemo daljše obdobje.
Ker osemdnevno praznovanje ni dovolj
Božična osmina se sklene s praznikom Marije, svete Božje matere. Ni pa še konec božičnega časa, ki se nadaljuje vse tja do praznika Jezusovega krsta, ki je običajno na drugo nedeljo v januarju. Tako v resnici praznujemo božič (skoraj) tri tedne.
Je praznovanje prazno?
Seveda se ta tradicija ni oblikovala zgolj iz želje po praznovanju s hrano in pijačo. Božični čas in prazniki v njem nam odkrivajo več pogledov na božič. Če na božični večer praznujemo Jezusovo rojstvo, nam prazniki, ki sledijo, pokažejo širši kontekst.
Romanje s Svetimi tremi kralji
Tako na prvo nedeljo po božiču obhajamo praznik svete družine. Pozneje skupaj s Svetimi tremi kralji oz. modrimi romamo k Jezusu v prazniku Gospodovega razglašenja (6. januarja). Tako kot modri z vzhoda Jezusa priznavamo za kralja in mu izročamo svoje darove. V nekaterih deželah so se na ta dan obdarovali. Božični čas pa sklenemo z veseljem ob prazniku Jezusovega krsta.
Napolnimo čas
Da pa božični čas ne mine prehitro, je več priložnosti, da praznovanje izkoristimo in naredimo kaj zase. Prosti dnevi nas vabijo, da si vzamemo čas za družino, prijatelje, se podamo na kakšen izlet ali na ogled (živih) jaslic. Če vreme ni naklonjeno, se prileže tudi kakšna dobra knjiga: z resno ali lahkotnejšo božično tematiko.
