Gregor Mendel
Genetika je ena od najpomembnejših znanosti 20. in 21. stoletja. Je veja biologije, ki proučuje dedovanje, lastnosti genov in DNK. Njena dognanja so na primer vse pomembnejša pri zdravljenju različnih bolezni.
Oče genetike je Gregor Mendel, ki se je rodil leta 1822 kot Johann Mendel v nemško govoreči družini na današnjem Češkem. Ko je leta 1843 vstopil v meniški red avguštincev, je dobil meniško ime Gregor.
Preberite še:
Zamolčani mož, ki je postavil na noge slovensko gospodarstvo
Preberite še:
Kdo so bili v resnici Sveti trije kralji?
S križanjem rastlin ugotovil zakonitost dedovanja
V samostanu v Brnu na Češkem je med letoma 1856 in 1863 opravil obsežno serijo poskusov križanja graha. Mendel je svoja dognanja o zakonitostih dedovanja na predavanjih tudi predstavil javnosti.
Mendlova dognanja najprej niso naletela na velik odmev, šele leta 1900, 16 let po njegovi smrti, so njegova odkritja postala svetovno znana.
Preberite še:
Sloviti Slovenec, ki je ustvaril svetovno znamenitost
Preberite še:
Odraz Svetih treh kraljev na slovenskih tleh
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik (izvirno Niklas Koppernigk) je svetovno znani astronom, ki se je rodil leta 1473 v kraju Torunj (nem. Thorn). To prusko mesto, ki so ga ustanovili nemški križarji, je bilo v času Kopernikovega življenja del Kraljevine Poljske.
Svetovno slavo je Kopernik dosegel kot utemeljitelj heliocentričnega modela osončja oziroma – s preprostimi besedami – kot uveljavitelj pogleda, da se Zemlja vrti okoli Sonca, ne obratno, kot je bilo do tedaj uveljavljeno prepričanje.
Preberite še:
Srhljiva usoda predvojne slovenske gospodarske smetane
Je bil duhovnik ali ne?
Kopernik je bil od svojega 24. leta kanonik v kraju Frombork (nem. Frauenburg) v deželi Varmiji na severu današnje Poljske, opravljal pa je tudi delo zdravnika.
Glede na to, da ga je poljski kralj Sigismund leta 1537 uvrstil na seznamih štirih kandidatov za izpraznjeni sedež škofa v Varmiji, je verjetno, da je v zadnjem obdobju svojega življenja vstopil v duhovniški stan.
Na drugi strani pa nekateri, kot zdaj že pokojni ameriški zgodovinar Edward Rosen, trdijo, da je Kopernikovo duhovništvo samo mit in da je bil Kopernik vse življenje le kanonik, torej da je v cerkvi v Fromborku opravljal samo finančne in upravne posle.
Preberite še:
Zadnji vitez na svetu, ki je menda znal slovensko
Preberite še:
To je najbogatejši Slovenec vseh časov
Georges Lemaître
Brez dvoma pa je bil katoliški duhovnik leta 1894 rojeni Belgijec Georges Lemaître. Bil je tudi astronom in profesor fizike na katoliški univerzi v Leuvnu. Najbolj znan je po svoji kozmološki teoriji o praeksploziji vesolja. Ta teorija o nastanku vesolja je pozneje dobila ime veliki pok ali prapok (angl. big bang).
Nicole Oresme
Zgoraj omenjeni Kopernik velja tudi za enega od očetov tako imenovanega Greshamovega zakona. Ta zakon pravi, da tako imenovani slabi denar iz obtoka izriva dober denar. Povedano poenostavljeno: srebrniki in kovanci iz drugih, manj vrednih kovin iz obtoka izpodrivajo zlatnike.
A ta zakon, ki je dobro znan ekonomistom, ki se ukvarjajo s teorijo denarja, je že v 14. stoletju ugotovil francoski duhovnik in škof v mestu Lisieux Nicole Oresme.
Preberite še:
Slovenski genij, ki je utemeljil oceanografijo in Nemce učil nemščino
Preberite še:
Skrivnostni grad, na katerem so izdelovali slavno čokolado
Giuseppe Mercalli
Leta 1850 rojeni Italijan Giuseppe Mercalli je še eden v vrsti katoliških duhovnikov, ki so bili tudi znanstveniki. Bil je vulkanolog in profesor naravoslovja na različnih italijanskih univerzah, nazadnje v Neaplju, mestu pod znanim ognjenikom Vezuvom.
V tem mestu je bil tudi direktor Vezuvskega observatorija, najstarejšega vulkanološkega inštituta na svetu. Ustanovljen je bil že leta 1841.
Mercalli je najbolj znan po Mercallijevi lestvici, ki meri intenzivnost potresov. To 12-stopenjsko lestvico je v začetku prejšnjega stoletja predlagal prav on. Pozneje so jo dopolnili in je v končni obliki prvič izšla leta 1912. Velja za potresno lestvico, ki je bila v uporabi najdlje.
Francoska učenjaka
Vsi, ki so kdaj študirali zgodovino, so prej ali slej naleteli na ime Jean Mabillon. Ta leta 1632 rojeni Francoz je bil pripadnik meniškega reda benediktincev in velja za očeta paleografije (vede o proučevanju starih pisav) in diplomatike (vede o proučevanju listin).
Mabillonov sodobnik, rojak, astronom in duhovnik Jean Picard pa se je vpisal v zgodovino kot mož, ki je kot prvi na svetu precej natančno izmeril obseg Zemlje.
