Pred drugo polovico 19. stoletja je bilo izseljevanje iz gospodarskih vzrokov med Slovenci zelo redko. Šele pojav industrializacije v najbolj razvitih deželah in konec fevdalizma na Slovenskem sta sprostila pretok delovne sile, ki je s prenaseljenega podeželja odhajala s trebuhom za kruhom.
Reka izseljencev
Slovenci smo se v množično izseljevanje v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi narodi (Nemci, Irci, Skandinavci, Italijani …) vključili precej pozno, šele v osemdesetih letih 19. stoletja. A ko smo se vključili, je bilo izseljevanje do prve svetovne vojne množično.
Glavni razlog za množično izseljevanje Slovencev v druge avstrijske dežele, Nemčijo, Francijo, Južno in zlasti Severno Ameriko je bila preslabotna industrializacija v prvih desetletjih druge polovice 19. stoletja.
Več sto tisoč izseljenih Slovencev
Ocene, koliko Slovencev se je izselilo, so različne. Zgodovinar Marjan Drnovšek v članku Vzroki za izseljevanje Slovencev v zadnjih dveh stoletjih piše, da je izseljevanje do leta 1914 oziroma do leta 1924, ko so ZDA omejile priseljevanje, zajelo do 300 tisoč Slovencev.
Po drugih ocenah (Peter Vodopivec, Od Pohlinove slovnice do samostojne države) se je do okoli leta 1893 izselilo 150 tisoč Slovencev, med letoma 1893 in 1913 pa še 100 tisoč. Skupaj torej več kot 20 odstotkov slovenskega prebivalstva.
Preberite še:
Prvi globalni kapitalist, ki je postal junak revnih
Preberite še:
Srhljiva usoda predvojne slovenske gospodarske smetane
Vasi brez mladih moških
Zaradi izseljevanja so nekatere vasi na Dolenjskem in v Beli krajini, dveh slovenskih deželah, ki ju je industrializacija v 19. stoletju najbolj zaobšla,ostale skoraj brez mladih moških.
Po prvi svetovni vojni in razpadu Habsburške monarhije se je na slovenskem narodnem ozemlju, ki je postalo del jugoslovanske države, začela pospešena industrializacija. To je zmanjšalo izseljevanje, a ga ni popolnoma ustavilo.
Do 100 tisoč izseljenih
V letih 1921 do 1937 se je iz “jugoslovanske” Slovenije s trebuhom za kruhom izselilo okoli 50 tisoč ljudi, od tega se jih je pozneje vrnilo nekaj več kot 27 tisoč. Po ocenah, ki jih navaja Drnovšek in zajemajo tudi dele Slovenije, ki so po prvi svetovni vojni postali del Italije, pa se je izselilo do 100 tisoč ljudi.
V socialistični Sloveniji je komunistična oblast dolga leta prepovedovala ekonomsko izseljevanje. A kljub strogemu mejnemu nadzoru so številni Slovenci tvegali in v želji po boljšem življenju zbežali čez mejo na Zahod.
Preberite še:
Kaj storiti, ko v družino pride brezposelnost?
Jugoslavija dovolila izseljevanje v tujino
Po uradnih podatkih se je samo med letoma 1955 do 1963 iz Slovenije kljub strogemu mejnemu nadzoru izselilo 11 tisoč ljudi. V začetku šestdesetih let je socialistična Jugoslavija dovolila ekonomsko izseljevanje, tako da je v naslednjih dveh desetletjih na Zahod (Zahodna Nemčija, Švica, skandinavske države, ZDA, Kanada, Avstralija …) odšlo – za stalno ali začasno – do 100 tisoč Slovencev.
Po podatkih, ki jih navaja Drnovšek, je bilo leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila, na delu v tujini 40.427 slovenskih delavcev.
Izseljevanje v zadnjih letih
Izseljevanje je postalo v Sloveniji znova vroča tema v zadnjih letih, čeprav je po podatkih Združenih narodov za leto 2015 Slovenija med evropskimi državami po številu pripadnikov posamezne države, ki živijo v tujini, nekje v spodnjem delu sredine in precej daleč od držav, iz katerih se ljudje največ izseljujejo.
Poglejmo, kako se je gibalo izseljevanje iz naše države v zadnjih letih. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) se je leta 2004 iz Slovenije izselilo 8.260 prebivalcev Slovenije (vključeni so tako slovenski kot tuji državljani). Nato je število naraščalo in doseglo vrh leta 2007 (14.943 izseljenih).
Preberite še:
Je to novo zlato ali le velika prevara?
V kriznem letu 2009 največ izseljevanj
Nato je upadlo, zatem pa precej naraslo leta 2009, ko je Slovenijo udarila kriza (18.788 izseljenih). Izseljevanje je po tem spet upadlo in nihalo iz leta v leto. Leta 2015 se je iz Slovenije izselilo 14.913 prebivalcev (od tega 8.654 slovenskih in 6.259 tujih državljanov), leta 2016 pa 15.572 (8.800 slovenskih in 6.800 tujih državljanov).
Preberite še:
Zakaj se novi slovenski seriji Mame lahko brez skrbi izognete
Preberite še:
Brezposelnost ima resne duševne in družbene učinke