Delo je sredstvo za ekonomsko preživetje in orodje, s katerim človek razvije svoje družbeno, politično, kulturno in osebno življenje. Zaposlitev je tudi vir zdravja ali bolezni – telesnega, duševnega in družbenega dobrega ali pa slabega počutja. Zato so spremembe in krize, povezane z delom, z duševnega vidika zelo pomembne.
Marsikje svetu dela primanjkujeta dva pomembna dejavnika: po eni strani je ponudba dela zelo omejena, po drugi pa so službe, ki so na voljo, pogosto zelo slabe. Trg prekarnih zaposlitev družbe naredi ranljivejše in pomeni veliko javnozdravstveno težavo.
![MARTINA BATIČ](https://si-preprod.aleteia.org/wp-content/uploads/sites/3/2018/01/web3-martina-batic48d-conductor-janez-kotar1.jpg?w=300&h=169&crop=1)
Preberite še:
Vodenje zbora francoskega nacionalnega radia prevzema Slovenka
![Will Smith](https://si-preprod.aleteia.org/wp-content/uploads/sites/3/2018/01/web3-will-smith-powerful-video-uplifting-fail-quote-youtube.jpg?w=300&h=169&crop=1)
Preberite še:
Will Smith: Vstanite iz udobnega naslonjača in delajte napake
Brezposelnost: duševno-družbena težava
Brezposelni v starosti 45 let in več – pogosto žrtve zmanjševanja števila zaposlenih, najemanja zunanje delovne sile in drugih razmer, ki se dogajajo v novih modelih upravljanja – trenutno trpijo zaradi skrb zbujajoče negotovosti, ki jo povzročajo resne težave pri iskanju zaposlitve.
Duševni in družbeni učinki brezposelnosti so številni in zelo resni; posamezniku, na kratko, povzročajo slabo počutje in nezadovoljstvo z njegovim trenutnim življenjskim položajem. Med njimi so:
• bivanjska negotovost in zmeda, pesimizem, depresija, obup in pomanjkanje spodbude,
• občutki negotovosti, ranljivosti in šibkosti, poraza, neučinkovitosti, frustracije in krivice,
• nizka samopodoba,
• neorganiziranost vsakdanjega življenja,
• pomanjkanje določene vloge, položaja, moči, ugleda ter družbene istovetnosti in prepoznavnosti,
• ekonomska, družbena, ideološka in moralna odvisnost,
• omejenost družbenih stikov zaradi pomanjkanja vezi z družbenimi skupinami v svetu dela,
• odtujitev od poklica zaradi pomanjkanja in izgube delovnih pristojnosti in ker karierni načrti posameznika postanejo neuresničljivi,
• uničenje posameznikovih osebnih, profesionalnih in organizacijskih načrtov,
• nesposobnost priprave pomenljive avtobiografske predstavitve lastnega dela; izogibanje brezposelnosti z zatekanjem v družbena ”zatočišča” (zgodnja upokojitev, bolezen, nezmožnost za delo, status študenta ali gospodinje …) ali k nezdravim in napačnim umikom, kot so alkohol, kajenje, zdravila na recept in druga sredstva.
![MARKO PAVCNIK](https://si-preprod.aleteia.org/wp-content/uploads/sites/3/2018/01/12891581_10207877873538139_3955199375509223163_o.jpg?w=300&h=169&crop=1)
Preberite še:
Ob nedeljah zaprto: raje manj evrov v blagajni in zadovoljna ekipa
![Working woman](https://si-preprod.aleteia.org/wp-content/uploads/sites/3/2017/12/web3-woman-mom-working-computer-office-job.jpg?w=300&h=169&crop=1)
Preberite še:
Kaj lahko svoje otroke nauči mama, ki je zaposlena?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.