Toussaint Hočevar (njegovo ime je francosko, slovenski prevod imena bi se glasil Vsi sveti oziroma Vsi svetniki) se je rodil junija 1927 v Ljubljani. Njegov oče je bil lastnik lekarne na Vrhniki ter vrhniški župan in poslanec.
Iz Dalmacije v Ljubljano, od tu v Avstrijo
Leta 1937 so ga starši poslali na prestižno dominikansko klasično gimnazijo v Bolu na otoku Braču. Leta 1941 se je vrnil v Slovenijo, kjer je leta 1945 opravil maturo.
Preberite še:
Mož iz Vipave, ki se je zapisal v rusko zgodovino
Mladega Toussainta je zanimala ekonomija, zato se je vpisal na ljubljansko ekonomsko fakulteto, a je že po prvem semestru odšel v Avstrijo, kjer je v Innsbrucku nadaljeval študij ekonomije. Tu je leta 1951 tudi doktoriral, in sicer je bila njegova tema ekonomska misel francoskega ekonomista, sociologa in konservativnega politika Federica Le Playa.
Od uradnika do profesorja
Še istega leta se je preselil v ZDA in v Chicagu postal uradnik v družbi PacificFruit Express Company v Chicagu ter obenem hodil na večerne seminarje iz ekonomije.
Leta 1957 je postal docent ekonomije na državni univerzi v Aberdeenu v Južni Dakoti. Tu je leta 1959 napredoval v izrednega profesorja. Leta 1960 se je iz Južne Dakote preselil v zvezno državo New York, kjer je začel predavati na univerzi v Keuka Parku.
Leta 1966 ga je pot spet vodila na drug konec ZDA, tokrat na sončno Florido, kjer je začel predavati na državni univerzi v Tallahasseeju. Leta 1968 se je preselil v New Orleans, ameriško mesto z najbolj francoskim pridihom, kjer je postal redni profesor.
Preberite še:
“Če želim biti prava državljanka, moram znati slovensko”
Narodno zaveden Slovenec
Hočevar je tudi gostoval na številnih tujih univerzah, v letih 1964-1965 je predaval na ljubljanski univerzi. Bil je zelo narodno zaveden Slovenec. Soustanovil je SocietyforSloveneStudies, osrednjo ameriško organizacijo za slovenske študije. Prav tako je v ZDA ustanovil založbo Prometej, ki je objavljala angleške prevode slovenskih književnikov.
Kako je postal Hočevar svetovno znan
Kot ekonomist je Hočevar postal mednarodno znan s svojim preučevanjem vpliva jezika na razvoj gospodarstva oziroma o ekonomiki komunikacijskih sistemov. S preučevanjem slovenske gospodarske zgodovine je Hočevar razrešil do tedaj za ekonomiste nepojasnjen pojav neenakih obrestnih mer v Habsburški monarhiji.
Preberite še:
Slovenski orjak, ki je navduševal množice
Preberite še:
Slovenec, ki je bil v Argentini 20 let nepremagljiv
V nemško govorečih delih monarhije so bile namreč v 19. stoletju obrestne mere nižje kot v nenemško govorečih slovenskih in čeških dežel, in sicer zaradi odlivanja kapitala iz slovenskih in čeških dežel v nemško govoreče dežele. Višje obrestne mere pa so neugodno vplivale na gospodarski razvoj slovenskih in čeških dežel.
Odlivanje kapitala iz Kranjske
Hočevar je ta pojav pojasnil na primeru dežele Kranjske in Kranjske hranilnice, ki je bila v rokah nemško govorečih Kranjcev. To hranilnice ni oviralo pri zbiranju denarja oziroma kapitala po Kranjskem, a po drugi strani je hranilnica denar rajši vlagala v nemško govoreče dežele in tam kupovala vrednostne papirje kot da bi denar posojala slovensko govorečim Kranjcem za hipotekarna posojila.
Zaradi odlivanja kapitala iz Kranjske so se obrestne mere v tej deželi povečale, kar je imelo škodljive posledice za gospodarski razvoj Kranjske. Zato so slovensko govoreči Kranjci že iz ekonomskih razlogov morali ustanavljali lastne finančne zavode, ki so dajale posojila Slovencem. To je tudi bolj poenotilo obrestne mere v monarhiji.
Preberite še:
Slovenski ekonomski genij, ki si je z begom rešil življenje
Uveljavitev slovenščine spodbudi gospodarski razvoj
Uveljavljanje in utrjevanje slovenskega jezika v primerjavi z nemškim jezikom je bil tako pogoj za gospodarski razvoj in modernizacijo slovenskih dežel ter je hkrati Slovencem tudi olajšalo poklicno in socialno mobilnost.
Hočevar je preučeval tudi gospodarski položaj Slovencev v Jugoslaviji. Tako je med drugim izračunal, da se je v času socialistične Jugoslavije več kot 25 odstotkov slovenskega BDP odlilo v druge republike.
Umrl je aprila 1987 v New Orleansu, pokopan pa je v Santa Rosa Beach na Floridi.
Glavna vira: Stane Granda, Toussaint Hočevar (25. 6. 1927 – 21. 4. 1987), Zgodovinski časopis in Rado L. Lenček, SloveneStudies, Toussaint S. Hočevar (1927-1987): A Portrait
Preberite še:
“Danes, ko je petek, ne jemo mesa!” Zakaj že?
Preberite še:
“Ne bom več hodil v cerkev!”