Pot iskanja očetove vloge ob otroku je zagotovo vsaj toliko razburljiva, kot je materino raziskovanje lastnih doživljanj, čustev in odzivov. Vendar je običajno iskanje očetove lastne identitete bolj dramatično, kajti moški smo po naravi bolj usmerjeni k zunanjemu svetu in njegovim dražljajem, ki nas trgajo od našega bistva in pristnih globin.
Za raziskovanje in odstiranje notranjega sveta ter s tem povezano doživljanje moramo krepko stopiti na zavoro vsakodnevnega hitenja, dela, služenja denarja, izvajanja projektov, pomembnih vlog in obveznosti itd.
Kot moški ustvari v sebi prostor za odnos z žensko, mora podobno storiti tudi za otroka. Očetovstvo je namreč v moške vtisnjeno tako globoko kot naš čustven svet in kot naše dojemanje samega sebe. Zato je nekako samoumevno, da bom pri odkrivanju lastnih zmožnosti za očetovstvo začel bolj intenzivno razmišljati tudi o svojih starših in o odnosu z njimi.
Preberite še:
Sedem nasvetov papeža Frančiška, kako biti dober oče
Sprava z lastnim očetovstvom
Še korak dalje od razmišljanja je raziskovanje doživljanja samega sebe v izvorni družini in v povezavi z družino, ki jo ustvarjam. Običajno se tu začenja zapletati ali razpletati bistvo očetovske vloge. Kdor pogumno zastavi korak na tej pustolovščini, odkrije čudovite možnosti in potenciale očetovstva. Ko se v sebi dokopljem do priznanja, da sem dober oče, bodo mojega miru in spravljenosti deležni tudi moji bližnji, katerim mi ne bo težko izreči priznanja, pohvale, ponosa.
Očetje, ki doživijo ta notranji obrat, vedo povedati, da ne zadostuje vedenje, poznavanje in razumevanje bistva odnosov, družine, očetovstva, vloge otrok itd., ampak da je to “teorijo” dejansko treba spraviti v življenje, v izkušnjo.
Kaj se skriva za očetovim nasiljem?
Vedno pristnejša očetovska navzočnost pri otrocih krepi zdravo samozaupanje in samopodobo. Koraki do tega pa vodijo prek premagovanja najrazličnejših obrambnih drž, ki nas na kratek rok sicer držijo stran od notranjih bolečin, toda na dolgi rok zaradi njih izgubljamo pristnost, globino partnerskega odnosa in seveda tudi očetovstvo ostaja zgolj na ravni vzgoje, navodil, pravil …
In če to ne deluje, si kot očetje dokaj hitro prisvojimo pravico do nasilnega pristopa k otrokom, kar pa seveda nikakor ni povezano z našim bistvom, ne z našim potovanjem v lastno resničnost.
Čustveno ali fizično nasilje pogosto prikriva globok strah ali nemoč, potlačeno bolečino ali travmatične spomine, ki jih kot odrasli nočemo več odpirati. A tudi za očete je družina kraj odrešenja, kjer nas Bog vabi, da spravimo stvari srca in spomina na svetlo. Ob tem pa je res dobrodošla sočutna opora žene, iskrenega prijatelja, duhovnika ali terapevta.
Preberite še:
Šest korakov do družinske ”elektronske” diete
Preberite še:
Kako vzgajati otroke, da bodo bolj hvaležni in veseli
Bom zbežal ali poiskal bistveno?
Seveda se nemalokrat ob takih izzivih moški počutimo negotove, če pa je pred nami še izziv očetovstva, se občutek nemoči in odrinjenosti lahko še poglobi. To od nas zahteva željo in pogum za spremembe, ali pa, nasprotno, takemu, na videz brezizhodnemu položaju sledi umik v delo, užaljenost, pretirano ustrežljivost, sedenje pred televizorjem ali računalnikom, šport itd.
Očetovstvo je v svojem bistvu čudovit (po)klic k temu, da na moški način odkrivam, kaj je res bistvo življenja, kaj je bistvo varne in srčne ljubezni in kaj pomeni pustiti mojim bližnjim, da me njihova enkratnost naredi boljšega, svobodnejšega in po božji volji bolj odrešenega.
5 temeljnih očetovskih drž
1. Očetovstvo se začne že pred rojstvom otrok: z odnosom do družine, do delitve dela, do žene.
2. Očetovstvo pomeni biti čustveno navzoč pri lepih in težkih trenutkih starševstva.
3. Oče skrbi za svojo samostojnost in stabilnost. S tem da otroku varnost, pogum, vero vase, samozavest in sposobnost, da se sooči z izzivi.
4. Fantki ob očetu iščejo model moškosti, stik z očetom jim omogoča, da najdejo svojo identiteto. Punčke pa se ob očetu naučijo, kaj pomeni biti ženska ob moškem in kako oditi v svet; od očeta potrebujejo občutje, da so sprejete, lepe, privlačne in ženstvene.
5. Biti čustveno navzoč oče pomeni postati ranljiv in si dovoliti začutiti ranljiv otroški svet, ki ga neločljivo poveže z občutji in spomini iz njegovega otroštva.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Kako biti žena, mamica in podjetnica? “Delujem na fotosintezo”
Preberite še:
Najpogostejša laž, ki jo izrečejo moški
