Zagotovo ste med bralci Aleteie tudi tisti, ki se še spominjate rojstnih dni ali drugih družinskih praznovanj, na katerih je bil za fotografiranje zadolžen najet fotograf ali eden od stricev. Danes ima svoj fotoaparat vsak – v svojem pametnem telefonu. In žal ima to vse slabši vpliv na preživljanje slavja: na potek, pa tudi na spomine, ki jih odnesemo s takšnih praznovanj.
V angleško govorečih deželah svatje vse pogosteje dobivajo vabila na poroko, na katerih se znajde tudi besedica unplugged. Poznamo jo s koncertov, kjer se ne uporablja ojačevalcev zvoka in ozvočenja, da tako nastane bolj naravna, magična in družinska atmosfera. Preneseno v okolje poročne romantike to pomeni: zaročenca povabljene naprošata, da telefonov ne nosijo v cerkev.
Preberite še:
Najbolj čudna in hkrati najboljša želja za mladoporočenca
Najprej: molitev
Zaradi molitve se zberemo v cerkvi in ne v fotografskem studiu ali na gozdni jasi. Slavimo Boga in se mu zahvaljujemo za ljubezen. Prosimo Svetega Duha za mladoporočenca. Fotografiranje predstavlja resno oviro, da bi bili tukaj in zdaj – v pravem duhovnem razpoloženju.
Opazite, kdaj pravzaprav sežete po telefonu, da bi fotografirali? Ko čutite zares močna čustva – navdušenje nad obleko neveste ali ko par izreka poročno obljubo – ganjenost stiska vaše srce, vi pa stiskate telefon in vse to gledate na zaslončku svojega pametnega telefona. Vez med vami in njima je v tem trenutku oslabljena zaradi elektronskega vsiljivca.
Ko telefon ostane doma, v avtomobilu ali je preprosto izklopljen (ne utišan ali v načinu “letenje” – IZKLOPLJEN), ni skušnjave, da bi se odtrgali od tega čudovitega dogajanja.
In potem se lahko spominjamo, kako je v resnici bilo in ne kako smo fotografirali.
Preberite še:
Zakaj bi se vzdržali spolnosti pred poroko?
Drugič: skupnost
Na porokah se običajno zbere skupina ljudi – družina, prijatelji, znanci, sodelavci, mladinske skupine iz domačih župnij … Tam niste zbrani slučajno in v tistem trenutku ste povezani z duhovnimi vezmi. Ko poslušate evangelij, izpovedujete vero, spremljate poročni zaobljubi, je potrebna zbranost. Ko potem nekdo nad glave navzočih slavnostno dvigne svoj telefon, sacrum (občutek za sveto) v trenutku oslabi.
Obenem to, da tam nisi sam, pomeni, da lahko tvoje fotografiranje nekoga zmoti, ko skuša moliti. Neredko je to lahko duhovnik, ki mu je gotovo težko pridigati, ko vidi, da ljudje medtem počnejo vse drugo. Morda se splača iz bratske ljubezni malo potrpeti in pustiti telefon pri miru, da se lahko drugi zberejo in sledijo liturgiji.