Da Vinci je bil vsestranski genij: slikar, najbolj znan po skrivnostni Mona Lisi in Zadnji večerji, izumitelj, glasbenik … Med drugim je vizionarsko naredil načrte za robota, letalne naprave (tudi za helikopter in lahko jadralno letalo), za strojnico, tank, kasetne bombe, podmornico, kroglične ležaje, zobnike in avtomobil na vzmetni pogon.
Živel je med letoma 1452 in 1519, torej v obdobju turških vpadov z območja Balkana na ozemlje Srednje Evrope in Italije.
Preberite še:
Deset dejstev o vojnah, ki že stoletja burijo duhove
Beneško-turška vojna
Beneška republika, katere ozemlje je bilo v Italiji prvo na udaru turških plenilcev, je zato želela vojaško utrditi svojo vzhodno mejo. Da Vinciju so tako Benečani leta 1500 naročili, naj pripravi načrt za obrambo republike pred vpadi turške vojske. Benetke so se namreč leta 1499 zapletle v vojno s Turki, ki je trajala do leta 1502.
Po podatkih, ki jih je pred leti razkril znani preučevalec da Vincijevega življenja in dela, Italijan Alessandro Vezzosi, je bil da Vinci marca 1500 v Benetkah.
Beneška republika je v tistem času segala tudi na ozemlje današnje Slovenije. Pod oblastjo Benečanov je bila tako današnja Slovenska Istra, Posočje med Bovcem in Tolminom ter tudi območje Idrije.
Da Vincijevi obrambni načrti
Da Vinci je v Benetkah med drugim izdeloval načrte, kako preprečiti turški pomorski napad na Republiko sv. Marka. Po raziskavah Vezzosija, ki jih je prvič predstavil slovenski javnosti maja 2011, pa se je da Vinci odpravil tudi v Gradišče in Gorico k reki Soči ter k reki Vipavi. To območje je bilo takrat sicer del Goriške grofije in ne Beneške republike.
Da Vinci je preučeval in raziskoval omenjeno območje in na koncu izdelal obrambni načrt, po katerem bi preprečili turške vpade skozi Goriško grofijo v Beneško republiko z zalitjem dolin in postavitvijo jezov. Naročil je tudi izdelavo prestavljive pregrade, načrtoval premično artilerijsko obrambo v Posočju in skiciral sliko, na kateri je most čez reko Vipavo.
Preberite še:
To je skrivnostni meniški red
Preberite še:
To je skrivnostni meniški red
Neuresničeni načrti
Ti drzni in velikopotezni načrti niso bili uresničeni in so tako kot še mnogi drugi da Vincijevi načrti ostali le na papirju. Postavitev beneške obrambne črte na območju Goriške grofije je verjetno padla v vodo tudi zato, ker so po smrti zadnjega goriškega grofa Leonarda (umrl je aprila 1500), Goriško grofijo zasedli Habsburžani, tekmeci Beneške republike.
Podatki tudi kažejo, da je da Vinci že leta 1500 zapustil Benetke in odšel v Firence (pozneje je živel še v Milanu in Rimu, zadnja leta življenja pa je preživel v Franciji).
Beneško-habsburška vojna
Benečani so lahko habsburško osvojitev Goriške grofije, katere ozemlje naj bi bilo po da Vincijevih načrtih del njihove obrambne črte pred turškimi vpadi, le opazovali s stisnjenimi zobmi, saj si niso mogli privoščiti hkratne vojne s Turki in Habsburžani.
Je pa ozemlje, po katerem je pozno pozimi ali zgodaj spomladi leta 1500 hodil slavni da Vinci in je bilo že dolgo časa jabolko spora med Republiko sv. Marka in Habsburžani, leta 1508 spet postalo bojno polje. Cesar Maksimiljan je namreč tega leta napadel Beneško republiko.
S tem se je začela vojna, ki je trajala vse do leta 1516. Habsburžani so na koncu dobili ozemlje Goriške grofije, pa tudi Bovec, Tolmin in Idrijo. S tem, ko je ozemlje ob Soči in Vipavi postalo del habsburške monarhije, pa so seveda dokončno padli v vodo kakršnikoli načrti o beneški obrambni črti v Posočju in na Vipavskem.
Preberite še:
Zadnji vitez na svetu, ki je menda znal slovensko
Preberite še:
Zakaj je Leonardo da Vinci stikal po mrtvašnici
Preberite še:
Kaj je Opus Dei? V čem je imel Dan Brown prav … in v čem se je motil
