V Sloveniji danes praznujemo dan reformacije, in sicer predvsem zaradi velike in pomembne vloge slovenskih protestantov pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika.
1. dejstvo
31. oktobra 1517 je v Nemčiji avguštinski menih in profesor teologije Martin Luther nadškofu Albertu v Mainz poslal pismo s 95 tezami, v katerih je nasprotoval prodajanju odpustkov. Pozneje se je iz tega razvila legenda, da je teze nabil na vrata cerkve v Wittenbergu. Ta dan se šteje za začetek reformacije.
2. dejstvo
Luther v 95 tezah še ni dokončno prelomil s katolištvom, to je storil leta 1520, ko je izdal knjigo Krščanskemu plemstvu nemškega naroda. Z Luthrom se je začel razkol znotraj zahodnega krščanstva na katolištvo in protestantizem.
Poleg Luthra in njegovega luteranstva, ki je pognalo korenine v Nemčiji in skandinavskih državah, se je med protestanti s svojimi nauki zelo uveljavil tudi francoski teolog Jean Calvin, utemeljitelj kalvinizma. Ta je dobil številne privržence v Švici, Franciji (hugenoti), Angliji ter na Škotskem, Nizozemskem in Madžarskem. Od Rima se je odvrnila tudi Anglija, kjer je kralj Henrik VIII. leta 1534 ustanovil državno Anglikansko cerkev.
Preberite še:
Katoliški znanstveniki, ki so spremenili razumevanje sveta
3. dejstvo
Luther je svoje teze širil s pomočjo tiskarstva, politično oporo pa je imel v nemškem plemstvu. Bil je oster nasprotnik kmečkih uporov (plemstvo je pozival, naj uporne kmete, ki so uničevali lastnino, pobijejo kot stekle pse), pa tudi porajajočega se kapitalizma, saj je zviška gledal na delničarstvo in finančne špekulacije. Udrihal je po katoličanih, premišljeval je tudi, da bi dal zažgati vse judovske sinagoge v cesarstvu, Jude pa izgnal z njihovih domov. Verska strpnost mu je bila torej tuja.
4. dejstvo
Luthrovo reformacijo številni povezujejo tudi z razvojem kapitalizma. Protestantska etika naj bi namreč ljudi spodbujala h kopičenju bogastva. A Luther vsekakor ni bil prerok kapitalizma. S 95 tezami je po svoje nastopil zoper zgodnji kapitalizem bogate in napredne Italije. Luther je ostro napadel tudi takrat najbogatejšega Nemca in Evropejca, katoliškega podjetnika Jakoba Fuggerja iz Augsburga.
Preberite še:
Kako so katoličani izumili kapitalizem
V nasprotju z Luthrovimi plemiškimi zavezniki, ki so zatirali kmete, pa je Jakob Fugger primer socialno ozaveščenega podjetnika. Ustanovil je dobrodelni sklad, v Augsburgu pa je zgradil tako imenovano Fuggerijo, naselje s socialnimi stanovanju za revne ljudi v stiske.
5. dejstvo
Dolgoročne posledice je imela Luthrova zahteva, da med Bogom in vernikom ne sme biti posrednika, zato mora kristjan sam znati prebrati Sveto pismo. Ta zahteva je sprožila prevode verskih besedil iz latinščine (pa tudi hebrejščine in grščine), ki so jo takrat bolj ali manj znali samo duhovniki, v žive jezike.
Preberite še:
Kdo je Sveto pismo razdelil na poglavja in vrstice?
6. dejstvo
V 16. stoletju smo tako svoj knjižni jezik in prve tiskane knjige s protestantom Primožem Trubarjem in njegovimi privrženci dobili tudi Slovenci. Trubar velja za očeta slovenskega knjižnega jezika. Leta 1550 je izdal prvo slovensko tiskano knjigo Katekizem, v katerem je svoje rojake imenoval Slovenci.
Preberite še:
To je slovenska beseda, ki jo Avstrijci uporabljajo vsak dan
7. dejstvo
Med letoma 1522 in 1534 je Luther s sodelavci prevedel Sveto pismo v nemščino. V slovenščino je Novo zavezo iz Luthrove Biblije prevedel Trubar, celotno Sveto pismo pa je v slovenščino iz hebrejščine in grščine ter s pomočjo Luthrove Biblije leta 1584 prevedel Jurij Dalmatin. Ta je Sveto pismo prevedel na gradu Turjak.
8. dejstvo
Vzpon protestantizma je staro celino pahnil v obdobje verskih vojn. Leta 1555 so prva trenja med katoličani in protestanti v Svetem rimskem cesarstvu skušali pomiriti s sklenitvijo augsburškega verskega miru. Ta je dal deželnemu knezu pravico, da po načelo cuius regio, eius religio (čigar oblast, tistega vera, op. p.) določi vero svojih podanikov. To načelo je sprožilo preseljevanje znotraj cesarstva. Katoličani so se preseljevali v dežele, kjer je vladal katoliški vladar, protestanti pa v dežele, kjer je vladal protestant.
Preberite še:
To so rokopisi, ki so za Slovence neprecenljive vrednosti
9. dejstvo
Protestantizem se ni mogel zakoreniniti v slovenskih deželah, ki so spadale v Sveto rimsko cesarstvo, saj so bili Habsburžani, ti so bili deželni knezi v slovenskih deželah, zvesti katolištvu in so v skladu z načelom cuius regio, eius religio lahko zahtevali izselitev protestantov, kar se je zgodilo v začetku 17. stoletja. Protestantizem se je na slovenskem narodnem ozemlju ohranil samo med prekmurskimi Slovenci, saj so ti spadali pod Ogrsko.
10. dejstvo
Uveljavitev načela cuius regio, eius religio je na Kranjskem vodil ljubljanski knezoškof Tomaž Hren, čigar starša sta bila protestanta. Hrenu njegovi nasprotniki zlasti očitajo sežiganje protestantskih knjig pred ljubljansko mestno hišo. Pri tem ni šlo za zažiganje knjig zato, ker so bile napisane v slovenščini. Za Hrena je bila sporna vsebina, med knjigami, ki so končala na grmadah, pa so bila tudi dela, napisana v nemščini ali latinščini.
Hren ni imel sovražnega odnosa do slovenskega jezika, tudi se ni sramoval svojega slovenskega rodu ali bil protislovensko usmerjen. Hren je dovolil uporabo Dalmatinove Biblije in spodbujal izdajanje katoliških knjig v slovenskem jeziku. Tudi sam je tako kot Trubar pridigal v slovenščini.
Preberite še:
Požrtvovalni mož, ki je v slovensko zgodovino vtisnil neizbrisen pečat
Preberite še:
Slovenski genij, ki je utemeljil oceanografijo in Nemce učil nemščino
Preberite še:
Ko smo Slovenci odšli iz države, ki je poniževala slovenski jezik