Martin Kavčič je arhitekt, zaposlen na Zavodu za varstvo kulture dediščine (ZVKDS). Imel je privilegij sodelovati pri nedavni zelo odmevni prenovi Aljaževega stolpa.
Z doktorjem arhitekture in očetom treh otrok smo se pogovarjali o ozadju prenove Aljaževega stolpa, pomenu tega simbola in nekaj zanimivih podrobnostih, ki so se zgodile med prenovo.
Kako je prišlo do tega, da ste sodelovali pri prenovi Aljaževega stolpa?
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine smo dobili nalogo, da izdelamo konservatorski načrt za prenovo Aljaževega stolpa. Naloga je že od začetka pritegnila mojo pozornost, “pa še v hribe bom lahko hodil”, sem si rekel (smeh), zato sem brez pomišljanja zagrabil za ponujeno priložnost.
Preberite še:
Požrtvovalni mož, ki je v slovensko zgodovino vtisnil neizbrisen pečat
Je bila kakšna debata o tem, da bi Aljažev stolp prenavljali kar na vrhu, ne da bi ga prepeljali v dolino?
Tudi to možnost smo preučili, toda zaradi narave poškodb, vremenskih pogojev, pa tudi po današnjih konservatorskih standardih celovite prenove na vrhu Triglava ne bi bilo mogoče izpeljati. Projektno delo smo želeli izpeljati res temeljito, tako da bo stolp lahko kljuboval vsem nevšečnostim in da ga na ta način ohranimo prihodnjim generacijam.
Koliko Aljaževega stolpa je ostalo originalnega oziroma koliko delov ste zamenjali?
Iz nekaterih medijev smo zaslutili tudi zaskrbljenost in pomisleke glede originalnosti stolpa po prenovi. Lahko rečem, da so vsi deli razen ene same matice, ki se je pri demontaži spodnjega vratnega nosilca odtrgala in jo je bilo treba nadomestiti z identično novo, ter enega pritrdilnega sidra ostali isti kot prej.
Dejansko smo se po prenovi in izvedenih korekcijah še bolj približali podobi Aljaževega stolpa, kot si jo je zamisli Jakob Aljaž, izdelal pa Anton Belec.
[youtube https://www.youtube.com/watch?v=gncozhdc-a8&w=560&h=315]
Ali ste razmišljali o tem, da bi Aljažev stolp dali v muzej, da se ohrani, na vrh Triglava pa postavili repliko?
V konservatorski stroki so bila prvotno izražena številna mnenja, kje bi bilo najbolje postaviti prenovljeni Aljažev stolp. Med njimi je bilo tudi to, da bi stolp prenesli v muzej.
Treba pa se je vprašati, zakaj je Aljažev stolp nacionalni simbol? V burnih časih konec 19. stoletja, ko se je z gradnjo nemških in avstrijskih planinskih koč po Julijskih Alpah sistematično vzpostavljal njihov primat, je Jakob Aljaž izpeljal prefinjeno potezo. Na najprestižnejši lokaciji, najvišjem vrhu, je odkupil 16 kvadratnih metrov veliko parcelo in nanjo postavil “slovenski dom”. Na ta način je prvenstveni poziciji in vsemu ozemlju, ki leži pod njo, nedvoumno dal slovenski pečat.
Ko razumemo to dejanje in ta kontekst, postane jasno, da mora biti na vrhu Triglava originalen Aljažev stolp. Sicer bi na nek način vzpostavljali shizofreno stanje, kaj je bolj slovensko, kam naj Slovenci “romamo”: ali k originalu v muzej ali k repliki na Triglav?
Preberite še:
Ko je Slovencem prekipelo, ker na Ljubljanskem gradu ni plapolala slovenska zastava
Kako ste vi osebno doživljali prenovo?
Vsak dan posebej je bil zelo intenziven, naporen, vendar s podporo in srčnostjo celotnega tima ni bilo težko vztrajati. Ko se zdaj ozrem nazaj, me prevevajo prijetni občutki miru.
Če sodim po odzivih javnosti, se mi zdi, da je bil dosežen pozitiven premik v odnosu do naše dediščine. Imam občutek, da se ljudje zdaj mnogo bolj zavedajo pomena Aljaževega stolpa, da ga moramo ohraniti v čisti podobi, da se ga ne poškoduje, da se nanj ne spodobi plezati, pisati, lepiti nalepke, itd.
Pozitivno me je presenetil tudi združevalni moment, ki ga ima Aljažev stolp. Morda je to en redkih nacionalnih simbolov, do katerega vsi Slovenci gojimo močna čustva in nas ne razdvaja.
Nekateri so želeli, da bi bil na vrhu stolpa križ.
Mislim, da je šlo skoraj za nekakšno provokacijo. Da bi se ljudi zopet delilo v tabore. Po pregledu obsežne dokumentacije do zdaj nismo našli vira, ki bi dokazoval, da je bil kdaj križ na stolpu. Tudi Jakob Aljaž je v svojih zapiskih napisal, da je dal na vrh koničaste strehe postaviti zastavico z letnico nastanka. To razumem, da je tudi on želel prvenstveno na vrh Triglava postaviti slovenski dom, zatočišče planincem, in ne verski objekt.
Imate kakšno zabavno anekdoto?
Dogaja se, da nam ljudje sporočajo, da imajo kakšen del stolpa ali orodja, ki je bilo uporabljeno ob prvotni izdelavi Aljaževega stolpa. Še pogostejši pa so namigi, da poznajo nekoga, ki je kakorkoli vpleten zgodbo o Aljaževem stolpu. To skrbno beležimo in preverjamo verodostojnost informacij.
Preberite še:
Od dekleta, ki ljubi kavč, do pohodnice
Ali je bilo na vrhu Triglava brez stolpa kaj nenavadno?
Čutilo se je, da nekaj manjka, zato smo delo tako načrtovali, da bil stolp v najkrajšem možnem času prenovljen. To praznino so občutili tudi drugi obiskovalci in so na Triglav nosili različne bolj ali in manj primerne stvari. Nazadnje, že po vrnitvi Aljaževega stolpa, smo na vhodnem okencu opazili mini lego možička, za katerega smo v šali dejali, da je to zdaj varnostnik stolpa. Med prenovo se je na vrhu znašla tudi majhna replika Aljaževega stolpa.
Se je v času prenove kaj povečal obisk Triglava?
Z ekipo, s katero smo prenavljali stolp, sem bil v zadnjem mesecu na Triglavu okrog šestkrat. Vrh in Aljažev stolp nista bila nikoli prazna, ampak je bilo tam vedno deset, dvajset obiskovalcev.
Med prenovo sem šel na vrh dvakrat tudi s helikopterjem ‒ iz Mojstrane do vrha Triglava potrebuje helikopter približno 10 minut.
Preberite še:
Sladka Gora – pozabljeni baročni biser
Kako so prenovo doživljali vaši otroci? Ali tudi družinsko hodite v hribe?
Imam tri otroke, Hano, Evo in Jana, ki so stari devet, sedem in tri leta. V njihovih očeh so bili vzponi na Triglav nekaj velikega; predvsem to, da grem naslednje jutro navsezgodaj na tako visoko goro. Nekoč, ko sem prišel domov, me je pričakalo stanovanje, okrašeno z zastavicami. Janu se je zdelo zabavno, da je videl posnetke iz helikopterja.
Tudi z družino radi zahajamo v gore. Povečini so to nedeljske ture, ki so časovno in zahtevnostno prilagojene starosti in zmožnostim otrok. Triglav v tem pogledu še ni prišel na vrsto, pride pa čas tudi za to.
Preberite še:
Deset dejstev o Martinu Luthru in protestantizmu
Preberite še:
Slovenec, ki je bil v Argentini 20 let nepremagljiv
Preberite še:
Kaj početi z otrokom na deževen jesenski dan?