Medij EpicPew je objavil seznam desetih stvari, ki jih najverjetneje niste vedeli o vicah. Izmed teh smo izbrali tri najbolj zanimive.
V vicah so duše že povezane s Kristusom
Duše v vicah so del Cerkve spokorjenih, ki je znana tudi kot Cerkev očiščujočih se ali Cerkev pričakujočih (Ecclesia Penitens, Ecclesia Dolens ali Ecclesia Expectans). Izročilo prepoznava, da so verni, če se tako izrazimo, v treh različnih stanjih: potujoča Cerkev, očiščujoča se Cerkev in nebeška Cerkev. Kaj ima o tem povedati eden glavnih dokumentov drugega vatikanskega koncila Lumen Gentium?
Preberite še:
Takole svetniki razkrivajo, kaj so vice in kako je tam
“Dokler torej ne pride Gospod v svoji slavi in vsi angeli z njim (prim. Mt 25,31) in dokler mu ne bo, potem ko bo končana smrt, vse podvrženo (prim. 1 Kor 15,26-27), potujejo nekateri izmed njegovih učencev na zemlji, drugi, ki so odšli iz tega življenja, se očiščujejo, in spet drugi uživajo slavo, ko ‘jasno gledajo samega troedinega Boga, kakršen je'” (LG 49).
Če so duše v vicah del Cerkve spokorjenih, katere del bi bili lahko tudi mi v trpljenju potujoče Cerkve, potem so očitno del skrivnostnega Kristusovega telesa in zato ostajajo povezani z njim.
Trpljenje v vicah je prostovoljno
To zahteva podrobnejšo razlago. Kot pravi sveta Katarina iz Genove o svojem videnju o tem, kaj jo čaka v nebesih, gre duša v vice prostovoljno. Vice so prostovoljna izbira, ne zato, ker nekdo vanje ne bi želel iti, ampak ker si to sam želi. Isto trdi sv. Tomaž Akvinski.
Preberite še:
Kako so plašč, gos in kapelica povezani s sv. Martinom?
V vicah je tudi veselje
Na splošno so vice predstavljene kot kraj trpljenja, četudi začasnega. Toda kot razlaga Katarina Genovska, vice niso brez veselja: kot Kristus tolaži duše potujoče Cerkve, dela tudi s Cerkvijo trpečih, tako kot drug drugega spodbujamo na poti zemeljskega življenja, se lahko tudi v vicah.
Toda še nekaj je. Sveta Katarina razlaga:
“Ogenj Božje ljubezni je tisti, ki použiva vsako snet ali ostanek greha v duši. Trpljenje v vicah je torej predvsem bolečina izgube, bolj kot bolečina čutov …Zares je najhujša stvar za dušo notranja žalost, ki jo povzroča ljubezen, ker ta še ni premagala vseh ovir, da bi uživala Boga v polnosti. Več ko je očiščevanja, večja je ljubezen in hujša je bolečina. Ljubezen in bolečina se pojavita in v vicah vedno bolj rasteta.Vice so zato vedno večja ljubezen in bolečina, ki vodita v nebesa, k popolni sreči. Duše v vicah izkušajo veliko veselje, podobno nebeškemu, in obenem tudi veliko bolečino, podobno peklu, in ena ne odstrani druge.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Ne le Jakobova pot, skozi Slovenijo gre tudi pot svetega Martina
Preberite še:
Pet vicev o svetem Petru
Preberite še:
Kakšen smisel ima “naročanje” svetih maš?
