Trije bratje z istim klicem: to je zgodba o treh bratih Festa iz Neaplja, ki so postali frančiškani.
Pater Aldo, pater Fulvio in pater Claudio so se v šestdesetih letih z družino izselili iz Neaplja v Milano, potem ko je leta 1962 domači kraj prizadel potres. Prva leta so bila zelo težka: živeli so v kleti (družina je bila številčna, bilo je osem bratov in sester), počutili so se odrinjene na obrobje in težko so se vključili v okolje prestolnice Lombardije.
Preberite še:
Dvojčici, ločeni ob rojstvu, sta se znašli v istem samostanu
V začetku je bil Aldo
Potem so se stvari postopoma izboljšale. Oče je začel delati, postopoma so našli svoje mesto v družbi, našli dostojno stanovanje, kljub temu pa so bile ekonomske razmere družine vedno na robu. Aldo, Fulvio in Claudio so se že mladi začeli spraševati o tem, kakšno življenjsko pot naj izberejo.
Na začetku je samo v Aldu dozorela želja, da bi stopil v samostan: to se je zgodilo, ko se je po daljšem času vrnil v cerkev in šel k spovedi: takrat je razumel, da bo njegova pot posvetiti se Gospodu.
Medžugorje
Druga dva brata sta opazila, da se je tudi zanju po romanju v Medžugorje in po udeležbi na srečanju Prenove v Duhu življenjska pot usmerjala k Bogu. Ko sta oče in mama izvedela za odločitev sinov, sta bila zbegana, vendar sta razumela, da ne moreta zaustavljati njihove odločitve.
Preberite še:
Odpovedal se je družinskemu podjetju in Oxfordu ter postal menih
Aldo, Fulvio in Claudio so se odločili potrkati na vrata samostana v Assisiju. Pater Giovanni Marini jih je sprejel. Takoj so prosili: “Želimo postati frančiškani.”
Pater Giovanni
Pater Giovanni se jih takole spominja: “Ko so prvič prišli, so bili trije drzni, razposajeni, živahni mladeniči.” Toda čutil je, da imajo ti trije bratje vse pogoje, da postanejo frančiškani. Vedno so bili nasmejani in med pripravami so privabljali okoli sebe še druge mlade, ki so pozneje tudi postali redovniki. “Stvari, ki prihajajo od Boga, so trajne,” pravijo danes enoglasno trije bratje.
Tako se je v Assisiju začela njihova “pravljica”.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Irena Santoro.
Preberite še:
Kaj pa porečete na kar 800 mladih pevcev pri eni maši?
Preberite še:
Če tudi vi ne morete pritegniti pozornosti svojih sodelavcev, poskusite takole
Preberite še:
Koliko oblačil imate v omari, ki jih niste oblekli niti enkrat?