“V trenutkih, ko ne gre vse po načrtih, najbolj pomaga pogovor z možem”

Najljubši hobi Mance Rudolf, ki je v zadnjem letu prerasel v posel, je peka raznovrstnih slaščic. Uživa v odkrivanju novih kombinacij in preizkušanju novih receptov, ki jih z veseljem deli na svojem kulinaričnem blogu Rudolfova malca.

Sicer pa je njeno udejstvovanje povezano tudi z glasbo: zelo rada poje, vodi mladinski zbor na Uncu in igra orgle. Ko ji čas dopušča, bere, s svojimi najbližjimi igra družabne igre, ob prostih večerih pa se ji prileže tudi kakšen dober film ali serija.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek dneva je, ko se zbudim še pred budilko. Takrat se počutim res naspano in spočito. Poleg tega pa je odličen občutek, ko vem, da imam nekaj več časa za zajtrk, jutranjo kavico in pogovor z možem – ko se nikamor ne mudi in imam pred sabo še cel dan.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Čim prej napadi zoprne opravke, da čim prej na vrsto pridejo tisti ljubši.

Preberite še:
Tako bi morali začeti svoj dan

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
… se tako počutim bolj samozavestno in hkrati z več energije, zagona, pozitive … Urejenost mi daje občutek reda in notranje moči.

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Veliko mi pomeni glasba. Petje v pevskih zborih, pri svetih mašah … to je tisto, kar me najbolj napolni in da energijo za naprej. Sicer pa mi veliko pomenijo tudi sprehodi v naravi, druženje in pogovor z možem, branje, raziskovanje novih stvari …

Preberite še:
“V naravi, umaknjena od vrveža, spoznavam veličastvo Boga, Stvarnika vsega tega”

5. Poročili ste se mladi. Kako z možem ohranjata iskrico v zakonu in zakaj vam je to pomembno?
Tako je, poročila sva se, ko sva bila stara 20 in 21 let. Veliko časa preživiva skupaj – že od samega začetka. Od študijskega časa pa do danes, ko oba delava v istem, družinskem podjetju, sva bila več narazen le takrat, ko je mož med študijskim letom ali počitnicami delal prek študentske napotnice.

Veliko časa torej preživiva skupaj, v istem prostoru, v zadnjem letu tudi kot sodelavca, zato je pomembno, da ločiva delo, čas za naju in čas zase. Čas, ki ga skupaj preživiva ob delu, ne štejeva kot čas za naju in si poleg dela rezervirava trenutke v dnevu samo za naju – jutranja kavica, popoldanski sprehod ipd. Hkrati nama je pomembno tudi, da si pustiva biti to, kar sva, in si v vsakem dnevu pustiva tudi nekaj časa vsak zase.

6. Narava vašega dela je taka, da lahko delate doma. V čem vidite glavne prednosti in kaj vam pomaga v trenutkih, ko vam ne gre vse po načrtih?
Res je, da delam od doma. Trenutno je tako, da imam dom kar na treh lokacijah. Najin ”pravi” dom je v stanovanju v Ljubljani, kjer preživiva večino prostega in pa delovnega časa, ki je namenjen delu za računalnikom (odpisovanje mailov, urejanje socialnih omrežij, urejanje spletne strani, pisanje prispevkov in receptov ipd.).

Potem pa sta tu še najina domača oziroma rojstna domova na Uncu. Pri mojih starših imava v spodnjem nadstropju urejen delovni prostor, pri moževih starših pa imava svojo sobo, kjer prenočiva v tistih dneh, ko je obseg dela povečan in se nama zaradi tega ne splača voziti domov v Ljubljano – navadno je to ob koncih tedna.

Preberite še:
5 spretnosti, ki jih potrebujemo za uspešno delo v službi

Glavne prednosti dela od doma oz. dela zase, za svoje podjetje, so gotovo prilagodljiv delovni čas (kar je včasih lahko tudi slabost), tako delo dopušča več svobode, je bolj kreativno in večinoma manj stresno (z vidika, da nisi odgovoren nadrejenim – je pa po drugi strani toliko bolj stresna odgovornost do strank in sebe). Vse ima torej dve plati, a pri meni pretehtajo pozitivne, zato sem si izbrala tako delo.

V trenutkih, ko ne gre vse po načrtih, najbolj pomaga pogovor z možem. Takrat poskušava na težavo pogledati s čim bolj razumskega vidika in poiskati rešitve. Pogovor z njim me vedno umiri, potolaži in navda s pozitivno energijo.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Hvala Bogu mi življenje še ni na pot postavilo večjih in usodnih preizkušenj. Preizkušnje, skozi katere se prebijajo nekateri moji bližnji, pa me učijo, da se je v življenju treba veliko opazovati, samoreflektirati, se spoznavati, opazovati svoje vedenje, besede, misli – ter ukrepati, preden je prepozno. Zdravje (kamor vsekakor sodi tudi duševno zdravje) je izjemnega pomena in da ga imam, sem neizmerno hvaležna.

Preberite še:
Bog nam v resnici nalaga bremena, ki jih ne zmoremo nositi

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Ko sem slabe volje, se umaknem in si vzamem nekaj časa, takrat si najprej rečem, da ima vsak pravico do slabe volje, tudi jaz. Ta misel je v teh trenutkih osvobajajoča, saj odžene stran občutke krivde in slabe vesti, češ “saj sploh nimam utemeljenih razlogov za slabo voljo, saj mi pa ja nič ne manjka v življenju”. Včasih pač ne potrebuješ razloga za slabo voljo in to je čisto okej. Ko torej odženem občutke krivde, se kaj kmalu tudi slaba volja kar sama od sebe zmanjša. In ko dam času čas, tudi mine.

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Ker sem bolj večerni tip in zvečer veliko delam, me pomiri že to, da je delo končano. Ko sem zadovoljna s sabo in z dnevom za mano, se hkrati počutim zelo umirjeno. Najljubši večeri pa so tisti, ko zvečer ostane čas za kakšen film ali serijo, ki jo pogledava skupaj z možem.

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Smo lahko hkrati neizmerno močne in neizmerno nežne. Ta dva pola znamo ženske odlično regulirati in ju ohranjati v ravnovesju ter uporabljati za dobro.

O lepoti biti žen(sk)a mi je najljubši naslednji odstavek iz nagovora novoporočencem papeža Pija XII.:

“Družina ima svoje sonce, to je žena. Poslušajte, kaj pravi o njej Sveto pismo: ‘Milina žene razveseljuje njenega moža. Milina čez milino je sramežljiva žena. Kakor sonce sije na višavah Gospodovih, tako je lepota vrle žene okras njene hiše.’ Da, žena in mati je sonce družine. Sonce s svojo velikodušnostjo in marljivostjo, pozornostjo in skrbno zavzetostjo do vsega, kar more razveseliti moža in otroka. Okrog sebe širi svetlobo in toploto. Navadno pravimo, da je zakon srečen, če zakonca ne iščeta svoje sreče, temveč srečo drugega; pa je vendarle to plemenito čustvo obeh zakoncev v veliki meri delež ženine kreposti, njenega materinstva in ljubezni. Žena je pametna in modra. Z veseljem vrača dobro tudi tedaj, ko smo odurni. Ko jo žalimo, odgovarja dostojno in spoštljivo. Kakor sonce je, ki oblačnemu jutru prinaša zoro in ob večerih zlati oblake s svojimi prameni. Žena je sonce družine zaradi jasnega pogleda in čara besed. Njene oči in njen glas segajo v srce, ga mehčajo, bodrijo, odganjajo naval strasti in vabijo moža, da se veseli dobrega in v družinskem krogu odpočije po napornem dnevu, ki je tako pogosto poln zoprnih opravil na polju, v trgovini ali tovarni. Žena je sonce družini s svojo dosledno iskrenostjo, dostojno preproščino, krščanskim in spoštljivim dostojanstvom, z mirnostjo in ubranostjo svojega duha. Pa tudi z urejenim obnašanjem, oblačenjem in skromnostjo. Posluh za notranja razpoloženja, veder obraz, nasmeh in zbranost ter prikupnost dajejo ženi lepoto izbranega in preprostega cveta, ki se odpira zato, da sprejema in se razdaja kakor sončna toplota. O, da bi spoznali, kako čudovita čustva ljubezni in hvaležnosti izvablja takšna podoba žene in družinske matere v srcih moža in otrok.”

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.