Papež Frančišek je bil v ponedeljek, 25. marca, v marijanskem svetišču v Loretu. Ko so mu verniki pri pozdravu želeli poljubiti prstan, se jim je poskušal izmuzniti.
Takole je bilo videti:
Obdelan posnetek s papeževimi kretnjami je povzročil veliko nemira na družbenih omrežjih, kazal naj bi na papeževo nezaupanje.
Ne zanemarja kretenj
Frančišek je papež, ki s kretnjami veliko pove, pri čemer goji in posreduje podobo Cerkve, ki je uboga za uboge, ki ima odprta vrata in je blizu Božjemu ljudstvu. V tem pogledu je ves čas svojega papeževanja skušal besede povezati s kretnjami.
Zato si lahko predstavljamo, da papež, ki obsoja klerikalizem in servilnost salonskega katolištva, težko sprejme, da bi mu poljubljali roko, da bi ga častili kot vladarja ali da bi ga postavljali na piedestale.
Preberite še:
To je prvi papež, ki se je pustil fotografirati
Frančišek je spomnil, da lahko drugo osebo gledamo zviška le, če se hočemo k njej skloniti in ji pomagati, da se dvigne: “Sicer nimamo pravice nikogar gledati zviška.” (videosporočilo ob državnem srečanju mladih v Rosariu 22. maja 2018)
Poiskati drugega
Papež Bergoglio živi z oblastjo, vendar se v njej ne izgublja. Zato umika roko, ko mu jo hočejo poljubiti, saj verjame, da se je treba pri srečanju z drugim “skloniti in se ponižati” ter drugega poiskati. Po drugi strani na posnetku vidimo, da s svojim telesom skuša biti uglašen s skupino ali osebo, ki ga pozdravlja in se ne obnaša zvezdniško.
Poljubil roko žrtvi spolne zlorabe
20. februarja 2019, dan pred cerkvenim vrhom proti spolnim zlorabam, se je Marek Lisinski, ki je bil star 13 let, ko ga je zlorabil duhovnik, srečal s papežem v dvorani Pavla VI. Kaj je storil papež? Poljubil mu je roko.
Preberite še:
Ko tudi papež ne more ostati resen: deček ušel mimo varnostnikov
Preberite še:
Papež ob obtožbi, da prikriva spolne zlorabe: “Presodite sami”
V celotnem posnetku iz Loreta vidimo, da Frančišek poljublja rožne vence, se pusti pobožati, poljubiti na lice, da sprejema objeme, z vernimi izmenjuje poglede in nasmehe.
Frančišek ponuja nekaj novega v smislu dostopnosti in nežnosti in to lahko vzbuja tudi občutek nelagodja. Nasprotje takšnega ljubečega odnosa je pretirana uradnost, kretnje kraljeve hiše na primer.
Janez Pavel II., Benedikt XVI. in Frančišek, vsi trije so vernikom rekli bratje ali prijatelji v veri, kakor je Jezus iz Nazareta imenoval svoje učence (Jn 15,14-15), ki je že pred 2000 leti prekršil ustaljene vzorce, da bi odprl pot nenasilni komunikaciji in evangelizaciji, ki še danes predstavlja posebno vrsto revolucije.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Redovnik, ki nagovarja s čolna
Preberite še:
Si želite globljega odnosa z Jezusom? Opustite to grešno razvado
Preberite še:
Čeprav se je odločila za pot, ki je vodila v pekel, je Jezus čakal nanjo