Ali obstaja večje trpljenje v paru kot spoznanje, da eden od zakoncev drugega ne ljubi več? Strašno trpljenje za tistega, ki skuša znova obuditi ljubezen, ki je minila. Trpljenje pa tudi za tistega, ki ne ljubi več in ne zmore znova vzpostaviti minulega čustva.
Preberite še:
Trije presenetljivi namigi, ki pomagajo, da ljubezen v zakonu raste
Prepoznati vzroke za konec ljubezni
Za začetek, bi morda pomagalo narediti seznam možnih vzrokov, ki so pripeljali do krize v zakonu.
Veliko jih je in pogosto se nalagajo. Včasih ob sklenitvi zakonske zveze ljubezni sploh ni bilo, a sta upala, da se bo sčasoma rodila. Ali pa je spoštovanja konec zaradi težkih dejanj sozakonca.
Velika čustva se lahko izginejo tudi, ko se konča obdobje idealizacije ljubezni. Par se zbudi iz sanj. V drugega se projicirajo vse predstave o idealnem možu oziroma ženi, zato je razočaranje do neke mere neizogibno. Zagotovo pa ni preprosto znova vzljubiti nekoga, o komer ne moreš več sanjati.
Preberite še:
Kako v paru sprejemati razlike?
Preberite še:
40, 50, 60 let poroke … pari razkrivajo skrivnost dolgega in srečnega zakona
Sčasoma se prikrade tudi zdolgočasenost v rutini, zato v monotoniji iz dneva v dan sozakonec izgubi svoj sij, privlačnost, čar. Lahko pa se zgodi, da se eden od zakoncev bolj posveča nekomu tretjemu: na primer otroku, ki lahko postane središče materine pozornosti, ali prijatelju, s katerim je eden od zakoncev močno duhovno povezan.
Zagotovo doživimo kdaj željo po popolnem partnerju, tisti čudoviti in idealni osebi. Zmanjšanje spolne želje, (ki ima tudi veliko različnih vzrokov) nas prepriča, da ni več ljubezni, ker ne doživljamo več strasti.
Se lahko ljubezen znova rodi oziroma zagori iz pepela?
Problem morda prepoznamo, a ostaja pereče vprašanje: Ali se ljubezen lahko znova rodi oz. zagori iz pepela? To vprašanje ostane brez odgovora, če smo prepričani, da na ljubezen nimamo nobenega vpliva, da ni nobenega načina, ki jo pomaga obuditi, da je v ljubezni vedno nekaj skrivnostnega, nerazumnega, na kar razum nima nobenega vpliva.
Preberite še:
10 zapovedi za uspešen zakon
Ljubezni ne moremo vsiliti
Ker ljubezni ne moremo vsiliti (tudi Bog nikogar ne sili v ta odnos, kljub vsem težavam, ki so lahko posledica), je edini možni način iskanje pogojev in situacij v katerih ljubezen lahko vzcveti. Prvi pogoj je, da nehamo sanjati. Čeprav nekje globoko v podzavesti vsi nosimo predstave in hrepenenje po princu na belem konju, se taka želja ljubiti in biti ljubljen ne more spremeniti v dober zakon.
Nujno je, da se otresemo fantazij in postanemo dojemljivi za realno ljubezen do sozakonca.
Predstavljajte si dva brodolomca, ki se znajdeta sama na zapuščenem otoku za dvajset let. Zelo verjetno bo vzklila obojestranska naklonjenost, zaradi pomanjkanja izbire, kar dokazuje, da se v določenih pogojih lahko zaljubimo v kogarkoli, tudi v sozakonca, do katerega ne “čutimo nič več”.
Preberite še:
Kako je 5 dni in 150 kilometrov skupnega pešačenja poživilo najin zakon
Preberite še:
Ko spolnost v zakonu postane le še breme …
Drugi pogoj je, da se ne čutimo prisiljene v ljubezen. Ljubezen vzklije le v svobodi. Bolj kot eden pritiska na drugega, da bi zbudil ljubezen, dalj časa bo čakal nanjo. In kaj je tretji pogoj? Boljše razumevanje tega, kaj ljubezen je.
Ljubezen ni samo privlačnost, ampak tudi odločitev, da ljubimo. Ne smemo zamenjati najstniške ljubezni, kjer prevladujejo čustva z zrelo, odraslo ljubeznijo, kjer prevladujejo dejanja.
V kakšnih trenutkih moj partner čuti več ljubezni? Kdaj spontano pokaže interes za drugega? Ali kdaj upošteva mojo prošnjo in se potrudi, da se pogovori o nečem, o čemer sam ne čuti potrebe? Zagotovo čustev ne moremo zanemariti, a samo iz globine, iz notranjosti lahko izvira velikodušna in spontana odločitev za ljubezen. Odločitev, ki lahko par pelje po poti nežnosti in obujene ljubezni, ki bo zagotovo bolj zrela in bolj resnična.
Preberite še:
Kako mi je končno uspelo odpustiti moževo prevaro
Za konec še zadnji pogoj: v ljubezni, morda posebej za žene, ki potrebujejo občudovanje, je znova vzpostavljena komunikacija tista, ki pomaga odkriti skrite zaklade v srcu drugega. Resnični, globoki pogovori, ne preprosto klepetanje, drugemu odkrijejo resnična čutenja in tisto najlepše, kar vsak nosi v sebi.
Vsakdo je vesolje zase
Vsakdo je nekaj čisto unikatnega, neskončna skrivnost, tudi vaš mož. Celo življenje ni dovolj dolgo, da bi spoznali in odkrili vse kotičke nekoga, za to je potrebna večnost. Kako čudovito bi bilo, če bi bil vsakdo prepričan, da živi z zelo dragoceno osebo, na žalost pogosto skrito za masko. Zaklad, ki ga lahko odkrijemo le s pogovorom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.
Preberite še:
Blagoslov z onkološkega oddelka: novomašnik obhajal svoje prvo bogoslužje
Preberite še:
“Nobena teološka debata ne odtehta spoznanj, ki ti jih prinese materinstvo”
Preberite še:
Sem hči darovalca semena in pogrešam svojega očeta
