Dober duhovni spremljevalec ima predvsem naslednje tri lastnosti: iskanje resnice, spoštovanje svobode druge osebe in dar svetovanja
Čeprav duhovni spremljevalec ni psihoterapevt, je dobro, da ima vsaj osnovno poznavanje človeške psihologije, saj mu bo to pomagalo pri razločevanju in poslušanju druge osebe; pri vsem, kar je povezano z njenim čustvenim svetom in duhovnimi težnjami ter pri razlikovanju med žalostjo in obupom na eni in zadovoljstvom in tolažbo na drugi strani. Ne smemo pozabiti, da življenje duše ni omejeno na naša “duševna stanja”. Marsikdo zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj duhovni pogovor zmanjša na prijazen psihološko čustveni pogovor, ki je brezploden za duhovno rast …
Pri izbiri duhovnega spremljevalca zato bodite pozorni na tri pomembne lastnosti: da zna iskati resnico, da spoštuje svobodo drugega in da ima dar sveta.
Iskanje resnice
Spremljevalec ni zgolj resonančno dno za vaša čustva. Ni zaupnik in se z vami ne bo vedno strinjal. Blag in mehkužen spremljevalec, ki vas bo zibal v tolažilnih besedah, bi vas prav lahko pustil strohneti v verskem sentimentalizmu. Svoje besede bo vselej prilagajal vaši naklonjenosti. Kakšno dobro mora v resnici iskati dober spremljevalec? Najvišje možno, tisto, ki je predmet kreposti ljubezni: večno življenje.
Dejansko pri izbiri ni treba gledati na to, da duhovnika izberete med vašimi prijatelji; pomembno je, da nas zna poslušati in da mu lahko iskreno zaupate svoje življenje. Najlažje se je odpreti nekomu, ki nas sprejema takšne, kakršni smo in za katerega vemo, da ga odlikuje diskretnost. Četudi bi imeli najboljšega spremljevalca v mestu, vam ta ne bo mogel v ničemer pomagati, če se mu ne boste mogli zaupati.