Molitev, ki jo pogosto molijo anonimni alkoholiki, vsebuje besede, ki po mojem mnenju vsebujejo idealen poduk o odnosu do življenja in samega sebe.
“O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti.
Daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim,
in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje.”
Te tri v teoriji preproste stvari v praksi povzročajo težave ne le odvisnikom, temveč tudi veliki večini med nami. Kako uvesti spremembe v naše življenje? Kaj moramo spremeniti in kaj lahko sprejmemo? Ali sprejemanje pomeni pomanjkanje sprememb? Kako prepoznati, ali je sprememba na določenem področju možna, in kako sprejeti, če ni? To so vprašanja, ki se porajajo v vsakem izmed nas in so še posebej pogosta pri psihoterapiji.
Preberite še:
Se bojite sprememb? Obstaja način, da se s tem spopadete
Preberite še:
Kaj pa, če SI mama, ki jo tvoji otroci potrebujejo?
Se vse spremeni?
Pri bolnikih se pogosto srečujem z njihovim pričakovanjem oziroma željo, da se bo pod vplivom terapije vse spremenilo: njihovo življenje, delovanje, osebnost. Da se bodo prenehali bati stika z ljudmi, da bodo odlično načrtovali svoje delo, da bodo postali podobni robotom, pri katerih je možno nadzorovati vsak mehanizem.
Ko jim povem, da takšna preobrazba ni mogoča, sprva naletim na presenečenje, nato na razočaranje. Če ti kaj ni všeč, moraš to popraviti, kajne? Tega ne smeš sprejeti pod nobenim pogojem, ker to pomeni, da bo tako ostalo za vekomaj … kajne?
Preberite še:
Kako spremeniti komunikacijske vzorce, ki smo jih prevzeli doma?
Sprejemanje ni pasivnost
Sprejemanje se na žalost pogosto povezuje s pasivnostjo. Bojimo se, da če se takšne, kot smo, sprejmemo tukaj in zdaj, bomo takšni tudi ostali. Toda nihče ne more odgovoriti na vprašanje, zakaj bi se to moralo zgoditi.
Lahko sprejmete sami sebe, kakršni ste, ter hkrati ugotavljate, kaj se da izboljšati. Motivacija za izboljšavo ne prihaja iz sovraštva do lastnih napak, to je le še eden izmed neštetih mitov. Jeza zagotovo ne bo ustvarila ugodnih pogojev za osebni napredek.
Preberite še:
Kako se je sčasoma spremenil moj način molitve
Prepoznajte dejstva
Ne morete nadzorovati in vplivati na vse, česar ne želite sprejeti. Tako kot ne morete vplivati na dejstvo, da zunaj dežuje: lahko se jezite in se proti dežju borite, vendar boste nazadnje od tega le premočeni in izčrpani; dežja ne bo zaradi tega nič manj. Lahko pa, po drugi strani, sprejmete to dejstvo in poskrbite zase tako, da se primerno oblečete in vzamete s seboj dežnik.
Le razumevanje lastnih omejitev daje priložnost za uvajanje resničnih sprememb. Tako je potrebno namesto “Moram se spremeniti, da se bom lahko sprejel” reči: “Moram sprejeti dejansko stanje, da se lahko spremenim.”.
Kaj storiti?
Kako prepoznati področja, pri katerih bi bilo dobro kaj postoriti? Dobra novica je, da če se sami s seboj soočimo z razumevanjem, se odgovor ponavadi pojavi sam. Namesto da samemu sebi postavljamo abstraktne standarde, kot so “Ne smem biti žalosten”, “Moram biti bolj vitka”, si lahko rečete: “Kaj zame predstavlja največjo težavo?”, “S čim se ne upam soočati?”. S takšnim pristopom se ne bomo ovirali s samokritiko in občutkom krivde.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
Preberite še:
Martin Golob se odpravlja na morje. Kdo bo imel pa mašo?
Preberite še:
6 načinov, s katerimi boste zapravili svoje življenje
Preberite še:
9 navdihujočih misli o domovini