Farhad Bitani je sin vplivnega vojaškega generala iz Kabula. V času njegovega rojstva je v Afganistanu divjala državljanska vojna. Odraščal je v razkošju, hkrati pa tudi v velikem trpljenju. Nasilje je bilo del njegovega življenja. Zaradi vojne več tednov ni mogel zapustiti kleti njihove hiše. “Ko sem šel ven, sem na tleh videl trupla, po ulicah pa posiljene ženske. Nasilje je bilo del mojega življenja, drugačnega življenja nisem poznal.”
Preberite še:
Hotel ga je ubiti, odšel je spreobrnjen
Učili so ga, da umor nevernika ugaja Bogu
Leta 1996 so oblast prevzeli talibani in uzakonili šerijatsko pravo. Gre za zbirko vseh predpisov s področja verskega in posvetnega prava ter služi kot osnova za urejanje odnosov v islamski skupnosti. “V koranskih šolah so učili, da umor nevernika ugaja Bogu. Mula, ki je Koran poučeval, je govoril: ‘Če boste sodelovali pri kamenjanjih, bo Bog zmanjšal vaše grehe.’ Stotine otrok, kot sem bil sam, je hodilo gledat te spektakle.”
Osebo, ki je kradla, so kaznovali z amputacijo roke, žensko, ki je prešuštvovala, s kamenjanjem, pitje alkohola in poslušanje glasbe pa z udarci z bičem.
“Ko sem bil otrok, sem se pogosto spraševal: zakaj to nasilje? Govorili so mi: ‘Tega človeka so obglavili, ker je zloben.’ Torej sem mislil, da je treba zlobnim odsekati glavo. To so nas učili, govorili so nam, da je to zapisano v Koranu. V tistem trenutku so mi ustvarili boga. Vzeli so mi pravega boga in ustvarili novega. Boga, ki te je učil trpljenja, učil ubijati, učil sovražiti.”
Preberite še:
Kako prebirati psalme, ki vzbujajo vtis, da poveličujejo nasilje
Varovala ga je mama
A Farhad je v bližini imel človeka, ki ga je varoval. “Mama me je s svojimi drobnimi besedami človečnosti držala daleč od vsega tega sovraštva. Ko sem videl talibane, ki so napadali ženske na ulicah, sem mami rekel: ‘Mama, ko bom velik, si bom kupil bič. Tudi jaz želim bičati nevernike.’ Mama pa mi je rekla: ‘Poglej njihove otroke, kako jokajo. Bi ti bilo všeč, če bi bičali mene, ti pa bi gledal?'”
Ko tako trpiš in vidiš toliko nasilja, belo, čisto srce postane črno. Toda prisotnost mame v mojem življenju je ohranila tisto belo piko, ki je ostala v mojem srcu.
Sovraštvo do drugih na vsakem koraku
Leta 2004 je Farhad z družino odšel v Italijo in se vpisal na vojaško akademijo. V svojem srcu je nosil vojno. “Doživljal sem popolno sovraštvo. Nisem jedel italijanske hrane, nisem pozdravljal, z nikomer se nisem spuščal v pogovor.” Počasi je njegov oklep sovraštva začel izginjati. “Vse moje spreminjanje je bilo posledica srečevanja drugačnih, v tem primeru tistih, ki sem jih toliko let sovražil.”
Preberite še:
Če hočete pri sebi kaj spremeniti, se najprej sprejmite
Neverjetno doživetje zanj je bilo prijateljevo vabilo na obisk pri njegovi družini. “Prvič me je gostil kristjan, nekdo, ki je drugačen. Njegova mama me je sprejela, kot bi bil njen sin.” Zadnji dan obiska je imel zelo visoko vročino, prijateljeva mama ga je pokrila z odejo in z roko preverila njegovo temperaturo.
“To je bila enaka gesta, kot jo je naredila moja mama, ko sem se slabo počutil. To majhno dejanje človečnosti te mame in mnoga druga majhna dejanja, ki sem jih bil deležen od drugačnih, so povzročila, da sem začel premišljevati. Dovolila so mi, da sem sprejel drugačnost, tisto, česar sem se bal.”
Ne spremeni se z nasiljem, ne spremeni se z močjo, spremeni se z najmanjšimi dejanji človečnosti.
Prišel je trenutek, ko se je vprašal, kdo je. “Kako sem lahko musliman, če nikoli nisem prebral Korana?” Farhad je prvič prebral Koran v svojem jeziku. “Našel sem svoj islam v dialogu z drugim. Resnično, Bog je ljubezen.”
V trpljenju iz preteklosti je našel moč v sedanjosti
Leta 2011 je bil v Afganistanu nanj izveden atentat. To je bilo zanj znamenje. “Takrat sem že opazil, da se je moje življenje spremenilo. Nisem se več strinjal z svojim življenjem v preteklosti, z razkošnimi zabavami, opustil sem drogo, nisem se več strinjal z nasiljem nad otroki. Nisem imel več istega srca kot takrat, ko sem bil z njimi, srca, ki je bilo črno od sovraštva.”
Preberite še:
Zakaj obstaja trpljenje?
Farhad je začel pričevati o svoji preobrazbi. “Trpljenje v moji preteklosti je postalo moč moje sedanjosti.” Kot nekdanji vojaški kapitan je opustil orožje in namesto tega prijel za pero, da bi napisal knjigo in s tem pričeval o svojem življenju. Danes se po šolah srečuje z mladimi. Pričevanje ga je stalo marsičesa. Prijatelji so ga začeli obtoževati, ko se je spreobrnil v krščanstvo, odrekli so se prijateljstvu. S fatvo je bil obsojen na smrt, zato je dobil politični azil v Italiji.
“Majhna dejanja so me spremenila, zato se zdaj borim. Tisto, kar zavzame srca, je srečanje, dialog z drugačnim in majhna dejanja človečnosti, ki spreminjajo zgodovino človeka.”
Preberite še:
Slovenska svetnica, ki je bila najbogatejša ženska svojega časa
Preberite še:
Posebno spričevalo, ki je na spletu postalo prava uspešnica
Preberite še:
Martin Golob se odpravlja na morje. Kdo bo imel pa mašo?