Osem dni po prazniku Svetega Rešnjega Telesa in Krvi obhajamo slovesni praznik Srca Jezusovega. O Jezusovem Srcu so pisali številni papeži, posvečenih mu je tudi veliko cerkva. Pobudnica tega praznika je bila Marjeta Marija Alacoque (Alakok), ki ji je Jezus naročil, naj ustanovi ta praznik
Ves mesec junij je posvečen Jezusovemu Srcu, višek pa je prav današnji praznik Srca Jezusovega, ki mu sledi praznik Marijinega brezmadežnega Srca.
Današnji praznik skuša prodreti v globino skrivnosti Jezusa Kristusa. Največja skrivnost je naše odrešenje – dogodek ljubezni, ko je Jezus Kristus umrl na križu za vsakega izmed nas. S tem nam je podaril večno življenje.
Zgodovina češčenja Jezusovega Srca se začenja z apostolom Janezom, ki se je naslonil na Jezusove prsi, kot beremo v Janezovem evangeliju. Češčenje Jezusovega Srca so širili predvsem srednjeveški svetniki, posebno sveti Bernard, sveti Bonavetura in sveti Bernardin. V tem času so nastale priljubljene pesmi, litanije in podobe Jezusovega Srca.
Ta pobožnost se je spet poživila v 17. stoletju, za kar ima največ zaslug Janez Eudes, ki velja za prenovitelja češčenja Srca Jezusovega. Napisal je besedilo za molitveno bogoslužje (brevir) in za mašo v čast Srcu Jezusovemu.
Zakaj častiti Srce Jezusovo?
Češčenje Srca Jezusovega se nanaša na tisto, kar je pri Jezusu Kristusu in pri skrivnosti našega odrešenja najglobljega. Govori nam o brezmejnosti Božje ljubezni do nas. Častiti Srce Jezusovo pomeni častiti Jezusa, ker je za nas umrl, nas odrešil in nam dal večno življenje. Srce pri tem simbolizira Jezusovo ljubezen do vsega človeštva.