Če njegovega glasu slučajno še niste slišali prek radijskih frekvenc, pa ste morda slišali zanj. Ali obratno. Miha Deželak je priljubljeni (so)voditelj jutranjega programa na Radiu 1.
Znan ni le po preprostosti, nasmehu in dobri volji, ki imajo pri njem stalni abonma, ampak tudi po odmevnih dobrodelnih akcijah. Vsako poletje se sooči z izzivom, sestavljenim iz dolge poti s prevoznim sredstvom na “njegov” pogon. Poslušalci pa prispevajo v dobrodelne namene.
Letos je s kvadrociklom, ki ima štiri kolesa in dva sedeža, v dobrem tednu prevozil okrog 650 kilometrov med Slovenj Gradcem in Debelim rtičem, ob tem pa pomagal zbrati več kot 280 tisoč evrov za letovanje 1280 otrok iz družin z različnimi stiskami. Ko je ob prihodu na cilj to izvedel, so ga oblile solze sreče. S svojima trudom in vztrajnostjo je pomagal obrisati solze teh otrok.
Read more:
Dejanja, ne le besede. Janez na leto 1450 ur dela za druge
Popravite me, če se motim, ampak skoraj popolnoma sem prepričan, da v pogodbo s svojim delodajalci nimate zapisanih ekstremnih dobrodelnih akcij.
Ne, nimam. To počnem z dušo, srcem, z vso energijo, ki jo imam na voljo. Če imam možnost, da to delam, da toliko ljudi spremlja dobrodelne podvige, se mi zdi prav, da to počnem. Seveda pa je lažje, če imaš za sabo medij, ki je najbolj poslušan v državi. Iz srca sem hvaležen tako poslušalcem kot tistim, ki so tako množično pošiljali SMS-e.
Katere zgodbe se vas najbolj dotaknejo, vas vabijo vsako leto znova v ta zahtevni projekt?
Absolutno otroške. Vsako leto otroke, za katere zbiramo denar, tudi obiščem. Letujejo v Zambratiji in na Debelem rtiču. Prišel sem med prvomajskimi prazniki in posnel nekatere njihove zgodbe. Težko jih je bilo poslušati. Nekateri so jokali, drugi tega, kar so doživeli, sploh ne morejo dati iz sebe, ker je travma prehuda. Če otroci trpijo vse leto, zakaj se jaz ne bi mogel potruditi in v dobrem tednu narediti nekaj dobrega za njih?
Read more:
Več kot le TV-voditeljica: ob tej oddaji se ljudje vsaj enkrat počutijo vredne
Gre za krute zgodbe, ki se v Sloveniji sploh ne bi smele dogajati, a žal se. Dotaknejo se te, pridejo ti do srca. Vsaka ima svoj obraz. To so družine, v katerih so prisotni alkohol, revščina, hude bolezni, zanemarjanje otrok in drugih članov družine, psihično, fizično in spolno nasilje. Zaradi tega sem imel še dodatno motivacijo, da naredim nekaj dobrega.
Mihov podvig skozi fotopodobe:
Si izziv postavite sami, vam ga drugi ali to storite skupaj?
V zadnjih nekaj letih akcije potekajo tako, da sploh ne vem za izziv, ki ga bom dobil. Jasno je le to, da bo šlo za prevozno sredstvo v smislu kolesarjenja. Šef in kolegi me presenetijo kak mesec pred akcijo. Letos sem vozil kvadrocikel s štirimi kolesi in dvema sedežema. To pot mi je pri vožnji prvikrat kdo pomagal. Šlo je za odlično popestritev, saj so se ljudje množično odzvali.
Read more:
Klic dobrote je glasno odmeval – zbrali ste navdušujoč znesek
Ne le iz cone udobja, iti morate tudi prek bolečine. Koliko in kako se pripravljate?
Da, preseči je treba cono udobja. Nisi v studiu, nisi doma … Zame je to velik napor. Nisem vrhunski športnik. Nekaterih razmer na cestah ne moreš predvideti. Letos smo imeli vročinski val, bilo je soparno, enkrat smo vozili tudi ponoči, zato sem spal le dve uri. Naslednji dan pa me je po vročini čakalo 100 kilometrov. Žene me misel na otroke v stiski. Tako sem osredotočen, da bom zmogel, da grem včasih tudi čez meje svojih zmožnosti. A zdravje je prvo.
Kot ste omenili, ste imeli prvič tudi “pomočnike”.
To je bila zelo dobra ideja. Vsaka pomoč je dobrodošla. S takšnim vozilom po ravnini še gre, v klanec pa ne vem, kako bi zmogel sam. Vesel pa sem bil tudi psihične pomoči: prisede nekdo, ki je bolj svež od tebe, dobre volje, vliva ti energijo, imaš s kom poklepetati. Z nekaterimi sopotniki smo bili dogovorjeni, na primer VIP-ovci, kot je Damjan Murko, drugi so prišli spontano.
Na pomoč vam je priskočil tudi Aleteijin vloger, župnik Martin Golob. V kakšni formi je?
Ko je prisedel, sem si rekel: “Zdaj bova pa gnala kot norca!” Dober občutek sem imel, čeprav se je pripravljalo k nevihti. Mimogrede, za Martinom je vozil Robi Kranjec.
Z Martinom je bilo zelo zabavno. Kasneje je imel neki opravek, zato je bil oblečen bolj urejeno, ne tako športno. A je bil ves preznojen. On je super človek, zelo odkrit, “faca”. Če bi več duhovnikov razmišljalo podobno, bi se Cerkev lahko še bolj približala ljudem in ljudje njej.
. Navdušil je. Martin je res kul. Nalašč uporabljam ta izraz. S svojim delovanjem pritegne veliko mladih. Vrednote zna predstaviti s sodobnim jezikom.Vaša in še številne druge dobrodelne akcije dokazujejo, da Slovenci znamo stopiti skupaj. Ampak, ali se mora res zgoditi nekaj hudega, kot so npr. poplave, da presežemo stereotipe o zavisti in drugih hibah?
Da se zgodi ta čarovnija, je potrebnih več dejavnikov. Bistveno je, da si iskren in ti ljudje zaupajo. Navsezadnje gre za njihov denar. Mi uspešno sodelujemo z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje in Anito Ogulin. Ljudi so različne institucije, ki naj bi bile zaupanja vredne, na nikogar ne bom kazal s prstom, že opetnajstile. Napake ne smemo narediti. Ko jo bomo, bomo izgubili kredibilnost.
Akcija poteka že pet leto, lepo se je prijela. Hvaležen sem številnim medijem, ki so poročali o njej, kot tudi vplivnežem. Ob tem se je letos dogajala še posebna čarovnija: toliko lepih zgodb na poti, moderatorji v studiu so dobro predstavljali projekt, zgodbe so tudi meni segle globoko v srce. Očitno sem jih znal začutiti in predstaviti širšemu občinstvu.
Slovencem je treba le zbuditi solidarnost. Potem začnejo razmišljati v slogu, da zaradi enega SMS-a za evro ali pet evrov ne bodo nič slabše živeli. Ko pa to stori “masa” ljudi, pa se lahko zgodi nekaj velikega.
Read more:
Mama, ki svojih 16 otrok šola doma, piše blog in vodi dobrodelno ustanovo
V predstavitvi na radijski spletni strani ste izdali tudi svojo temno plat, namreč da prehitro obupate. A ti vaši projekti ne potrjujejo ravno tega …
Ko gre za pozitivno zgodbo, sem res vztrajen in ne popuščam. Morda prehitro obupam pri kakšnih drugih stvareh. Morda bi se moral bolj potegniti zase in svojo družino. Tudi mi bi lahko živeli bolje. Mi smo skromni, pet nas je. Mislim, da vseeno otrokom predstavljam neki vzor: da je dobro pomagati sočloveku, četudi sam morda nimaš vsega, kar bi si želel. Želim dati zgled, da je pomoč nekaj povsem običajnega.
Edinec z veliko družino
Miha je predan družinski človek, ima sina in dve hčeri. Ti sta ga na dveh etapah letošnjega podviga tudi spremljali. Družini je zelo hvaležen, da ga podpira pri njegovem delu in dobrih delih.
“Če tega nimaš, si pogorel. Bolje, da najdeš drugo službo, kjer nisi toliko na očeh. Vesel in hvaležen sem svoji družini, da razume mojo službo in z njo povezano odsotnost. Ko pa sem doma, se poskusim tudi njim dati povsem na pladnju,” razlaga “poglavar” petčlanske družine, ki je – zanimivo – edinec.
Kakšen je v vaših očeh dober oče?
Takšen, da ne potrebuje varuške, ki bo opravljala starševsko vlogo namesto njega. Da si z otroki ob njihovih radostih življenja in tudi težavah. Da ne bežiš stran od tega in težav prepustiš ženi. Moja najstarejša hči je že na fakulteti, a si štejem v čast, da še vedno hodi z nami na dopust, čeprav se seveda osamosvaja in hodi tudi s svojimi prijatelji. Ponosen sem, da je tako. Imamo lepe rituale, kot so družinska kosila, in drugi.
Read more:
Karitas od blizu: “Nasmehi otrok nam dajo vedeti, da delamo dobro”
Dober oče počne stvari s svojimi otroki in ženo. Če težke trenutke poskušaš prebroditi skupaj z družino, so ti vseeno malo lažji. Morda pa mi manjka malo strogosti. Nisem ravno trda roka. Žena mi večkrat pravi, da bi lahko bil malo večja avtoriteta. Sprejmem kritiko. (smeh) To je malo tudi vprašanje značaja. Ko pa gre za položaje, ki so nevarni, tedaj pa popuščanja ni. Treba je postaviti jasna pravila.
Read more:
Vanjo se je Martin zaljubil, nato ga je pripeljala k pameti
Read more:
Kaj storiti, da dopust ne bo le čas prepirov
Read more:
Slovenski škof, ki še danes navdušuje Hrvate