Sanje so zanimivo, skrivnostno dogajanje med spanjem, z njihovimi simboli in pomenom se človek ukvarja že od praveka. Nekateri sanjam pripisujejo (pre)velik pomen, drugi trdijo, da sploh ne sanjajo. Vendar, kot pravi psihiater dr. Jože Magdič, “ni spanca brez sanj in ni sanj brez pomena. Kdor ne sanja, zboli – telesno ali duševno. Sanje so nujne za normalno delovanje možganov.”
Preberite še:
Zakaj je tudi preveč spanja lahko problematično
Proces, pomemben za zdravje
Sanjamo vsako noč približno na vsakih 90 minut, pravijo znanstveniki, ki s posebno metodo električnih valov merijo možganske aktivnosti in tako natančno določijo, kdaj speči začne sanjati. Sanjamo v t. i. REM fazah (kratica v angleščini pomeni hitro premikanje oči). Dr. Magdič, ki je v 70. letih prejšnjega stoletja v času študija na Jungovem inštitutu v Zürichu več let na kliniki za epilepsijo znanstveno preučeval aktivnosti možganov v spanju, pravi, da v REM fazi “prihaja do spremembe valovanja možganske aktivnosti. V času sanjanja ‘možganovina’ drugače funkcionira.”
Ko sanjamo, pojasni dr. Magdič, “se v možganih odvijajo določeni biokemični procesi, ki so pomembni za človekovo biološko in duševno zdravje. Poenostavljeno bi rekel, da naš organizem med sanjanjem proizvaja v možganih med drugimi naravna zdravila za mentalno zdravje, skupaj z antidepresivom serotoninom.” V sanjah se torej dogajajo določeni samoozdravitveni psihični procesi, ki so potrebni za normalno delovanje človeškega telesa in duše.
Preberite še:
Naj vas med spanjem varuje sv. Mihael
Ko se zavest sprosti
Vsi sanjamo. Če se sanj ne spomnimo, še ne pomeni, da nismo sanjali. “Če kdo ne bi sanjal, bi zbolel, torej če ne bi imeli REM faz spanja, bi zblazneli, umrli. Vsi sanjamo, ampak naš vsakdanji stres in življenjska naglica nam pogosto ne dovoljujeta, da bi se zavestno ukvarjali z najglobljimi strukturami, najglobljimi resnicami, najglobljo biologijo duševnega življenja.” Da je naš notranji duhovno-psihični svet “toleranten”, pojasni psihiater. “Če sem v vsakdanjem stresu, me pusti pri miru, pusti me, da se ukvarjam s ‘kruto vsakdanjo resničnostjo’. Ko pa se človek sprosti, ko ni več vpet v delovno, pridobitno aktivnost, se javlja notranjost.” Zato številni ljudje najbolj živo sanjajo na dopustu, ko se zavest sprosti in se javljajo globoke podzavestne vsebine.
Preberite še:
Spanje ali telovadba? Kaj izbrati, ko vam zmanjkuje časa?
Ko ego ni več gospodar
Da bi razumeli sanje, moramo vedeti, da je človekova duša sestavljena iz zavesti in individualne in kolektivne podzavesti. Sanjsko dogajanje je arhetipsko, predeluje pa po besedah dr. Magdiča tudi “številna dogajanja dneva našega zavestnega življenja in zavzema določeno stališče do tega, kako živim v zavestnem vsakdanjiku”.
Tudi zato se, kot pravi prekmurski psihiater, mnogi bojijo “nočnega kina”, ker z egom želijo biti vedno gospodarji svojega položaja. “V sanjah pa ne moreš odločati, sanj ne moreš usmerjati. Nekateri se tako zelo bojijo sanj, ker živijo tuje svojim psihičnim koreninam; arhetipske, prastare resnice v sanjah človeka opozarjajo, da mora nekaj spremeniti, dopolniti. Zato jaz ljubim nočne more, saj so obvestilo, ki pravi: ti bedak, kdaj se boš kaj naučil, kdaj boš to spremenil … More nas navadno tlačijo, da bi nas prebudile iz psihične uspavanosti. Sanjski svet je zdrav, prisluhniti bi morali tem svojim globinam.”
Preberite še:
5 nasvetov za boljši spanec
Kot laboratorijski izvid, rentgen v možgane
V psihoanalizi strokovnjaki ločijo več vrst sanj. Pogoste so t. i. demonstrativne sanje, ki samo nekaj nakažejo, predstavijo, nimajo pa zaključka, pa futuristične sanje kot poznamo primere iz Svetega pisma, tudi t. i. svarilne sanje niso redke, svarijo pred boleznijo, preizkušnjo. “Sanje so samo pripomoček, so kot laboratorijski izvid, rentgen v možgane. Sanj nikoli ne dajem v ospredje, jih pa poskušam vključiti v proces zdravljenja, poskušam ugotoviti, kaj govorijo za realno življenje.”
Preberite še:
Moj otrok ima nočne more ‒ 8 nasvetov za bolj miren spanec
Primitivni jezik v podobah in simbolih
“Sanje so ‘primitivni’ jezik, govorijo v podobah, s simboli, ker govorijo s prastarimi možganskimi strukturami. Dr. Magdič pravi, da so sanje naš prijatelj, zato imajo smisel. “Sanje te lahko opozarjajo, da te čaka katastrofa, če nekih stvari v resničnem življenju ne boš spremenil. Rešitev pa ni v sanjah, ampak v resničnem svetu.”
Strokovnjaki pravijo, da prezremo devet desetin sanj, in dr. Magdič poudarja, da ni nič narobe, zaradi tega ne bomo zblazneli, tudi če sanj, ki se jih spomnimo, ne upoštevamo. “Svojim pacientom rečem, naj bodo pozorni na sanje, ki se ponavljajo. To so opozorilne sanje, imajo več energije, moči, so vsiljive. Podobno, kot če nekoga kličemo in ne sliši, drugič pokličemo glasneje in tretjič še glasneje. Sploh če gre za pomembno stvar. Te sanje si praviloma zapomnimo in te sanje so pomembne.”
Preberite še:
Osemurni spanec vam lahko reši življenje
Ohranitveni sistem duševnega življenja
Opozarja pa dr. Magdič na nevarnost, da bi postali sužnji kulta sanj, da bi šli spat z namenom, da bi sanjali. “Sanje so le pripomoček za realno življenje. Optimalno terapevtsko je, če zmorem njihovo simboliko razvozlati in jo vključiti v vsakdanje življenje. Ljudi svarim, da ne bi sanjsko dogajanje v smislu kulta sanj zavzelo prvega mesta pred resničnim življenjem.” Psihoterapevti poznajo tudi prakse, ko so ljudje želeli sanje nadzirati, dirigirati, kaj bodo sanjali. “To bi bil zločin nad mojo podzavestjo; kdor se trudi, da bi sanje nadziral, ima napačen odnos do samega sebe,” je prepričan dr. Magdič: “Ni namen našega podzavestnega sistema, da nas uničuje, njegov smisel pa je, da nas ohranja. Sanje so ohranitveni sistem našega duševnega življenja. Sanje nam hočejo dobro, moj zaveznik so, ne sovražnik. V sanjah ni laži. Ko grem spat, sem gol in nemočen, takšen, kakršen sem prišel na svet.”
Celoten prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 30.
Preberite še:
Dan, ko “goduje” hiša. Ali veste, kje je eden najsvetejših krajev na zemlji?
Preberite še:
Znate poslušati? To lahko preverite s kratkim testom
Preberite še:
“Lebdeča” cerkev v severni Italiji
