Rodila se je v 12. stoletju staršema, ki sta pripadala višjemu družbenemu sloju. Imela je mlajši sestri Agnes (Nežo) in Beatrice. Starša sta želela, da se njuna hči poroči s kakim bogatim ženinom, vendar se je Klara odločila drugače …
Klara in Frančišek Asiški
Leta 1212 je Klara pobegnila od staršev, ki so ji že pripeljali ženina. Pribežala je k Frančišku Asiškemu, ki ga je že prej večkrat slišala pridigati v bližnji cerkvi sv. Rufina. Želela je postati njegova učenka in prosila ga je, da jo sprejme pod svoje okrilje pri Porciunkuli (cerkvi Marije Angelske).
Preberite še:
Dan, ko “goduje” hiša. Ali veste, kje je eden najsvetejših krajev na zemlji?
Da bi ostala zvesta temu, čemur se je želela zaobljubiti, si je ostrigla lase in nadela meniško obleko ter sprejela Frančiška za svojega predstojnika. Naslednjo noč jo je ta skrivaj odpeljal v samostan benediktink Svetega Pavla. Njenemu zgledu je sledila še sestra Neža, ki je poskušala ubežati jezi staršev, saj so sedaj hoteli njo poročiti s Klarinim snubcem, da vsaj tu ne bi ostal praznih rok.
Pri svetem Damijanu
Klara se je nato preselila v hišico poleg cerkve sv. Damijana, ki jo je začel popravljati Frančišek. Tukaj se Klari in Neži pridružita še sestra Beatrice in njihova ovdovela mati.
Zgled njihovega uboštvenega življenja je pritegnil še veliko drugih asiških deklet. Opogumljene z zgledom svetega Frančiška so tudi one želele živeti v neprestani molitvi. Frančišek Asiški je uspel dobiti od takratnega papeža dovoljenje za življenje v popolnem uboštvu. To, da bi v 13. stoletju na enak način živele tudi ženske, pa je bilo nekaj novega in nepojmljivega.
Preberite še:
Svetnica, ki je lahko pestovala dete Jezusa
Različna poimenovanja
Ljudstvo jih je kmalu pričelo imenovati Damjanove gospe, Frančišek jih je imenoval Uboge gospe, po Klarini smrti pa se poimenujejo klarise. Njenemu zgledu je sledilo veliko znanih klaris, kot so sv. Katarina Bolonjska, sv. Neža Praška in sv. Veronika Giuliani.
Klarino vodilo
Z opustitvijo vseh materialnih dobrin se Klara popolnoma osredotoči na molitev in zbližanje z Bogom. Svojim redovnicam je dan razdelila v molitev, delo, dejanja ljubezni do bližnjega in počitek. Preživljale so se z delom in z miloščino. Pokoro pa so opravljale z molkom in s postom. V tem so povzeta pravila reda klaris, ki veljajo še danes. Klarino Vodilo je papež potrdil leta 1253, samo dva dneva pred njeno smrtjo.
Preberite še:
Zavetnica televizije … iz 13. stoletja?
Številne legende
Prva legenda pravi, da je nekoč oče besen pridivjal v samostan, da bi odpeljal nazaj domov mlajšo hčer Nežo. Klara je takrat molila, da mu ne bi uspelo. In res – Nežino telo postane težko kot svinec in je ni mogel premakniti.
Druga legenda pripoveduje, da so leta 1240 mesto Assisi ogrožali Saraceni in Klara je šla z Najsvetejšim v rokah njim naproti. Verjela je, da lahko sovražnika premaga samo z Bogom, kar ji je tudi uspelo. Tik pred mestom so se napadalci obrnili in ljudje so bili spet varni.
Bazilika svete Klare v Assisiju
Sv. Klara je umrla pri svetem Damijanu 11. avgusta 1253. Le dve leti po njeni smrti jo je takratni papež že razglasil za svetnico. Glavna cerkev, ki ji je posvečena, je Bazilika svete Klare v Assisiju, kjer je tudi pokopana.
Preberite še:
Red, ki se je v Slovenijo vrnil po 200 letih
Klarise na Slovenskem
Prvi samostan klaris na slovenskih tleh je zrasel leta 1300 v Mekinjah pri Kamniku. Danes so v Sloveniji trije samostani sester klaris: v Nazarjah, Dolnicah in v Turnišču.
Ime Klara je največjo priljubljenost doživelo ob prelomu tisočletja. To ime danes med Slovenkami nosi nekaj manj kot 4000 žensk.
Preberite še:
“Presenečena sem bila, koliko Slovencev v ZDA ima doma svojo narodno nošo”
Preberite še:
Razočarani nad poletjem? Še vedno obstaja rešitev
Preberite še:
5 nasvetov za dober prijateljski pogovor