5 samostanov, v katerih so še vedno živi starodavni recepti
Shutterstock
V zavetju pečin, ki obdajajo neokrnjeno dolino reke Aniene, na obrobju Rima, vam v samostanu svete Sholastike nudijo različne benediktinske jedi, od ocvrtih bučnih cvetov do šunke, polnjene s pistacijami.
Ko boste obiskali te italijanske samostane, boste lahko jedli to, kar menihi jedo že stoletja
Italijanski samostani so znani po osupljivi arhitekturi, kontemplativnem vzdušju in tudi po nadaljevanju ene najdaljših kuharskih tradicij v državi. Predstavljamo vam nekaj samostanskih kompleksov od Trentina v severni Italiji pa vse do Sicilije, kjer lahko jeste kot menihi.
V zavetju pečin, ki obdajajo še neokrnjeno dolino reke Aniene, le nekaj kilometrov iz Rima, je benediktinski samostan svete Sholastike, znan tudi kot opatija Subiaco. Gre za edini še ohranjeni samostan izmed dvanajstih samostanov, ki so jih ustanovili benediktinci v srednjem veku.
Samostan, ki je bil zgrajen v osmem stoletju, so v naslednjih stoletjih razširili. Ima elemente gotske in romanske arhitekture, vključno z gotsko obednico v zahodnem delu samostana. Benediktinci že 500 let skrbijo, da iz svežih pridelkov s samostanskega zelenjavnega vrta ustvarjajo kulinarične poslastice. Samostan svete Sholastike je zakladnica kulinaričnih dobrot – od ocvrtih bučnih cvetov, polnjenih z rikoto, do testenin s svežimi gobicami in grahom ter šunke, polnjene s pistacijami.
Samostan je odprt za javnost. V njem lahko prenočite ali pa le obiščete njihovo obednico, v kateri lahko uživate v eni izmed benediktinskih jedi, ki jih pripravljajo menihi.
Opatija svetega Duha, ki jo je zgradil red grofa Rogerija I. v dvanajstem stoletju, je eden izmed najlepših primerov normanske arhitekture na otoku. Vsako leto privabi na tisoče obiskovalcev, ki občudujejo prefinjeno arhitekturo, bogate umetniške zbirke, vključno z mozaikom Kristusa, in slavni izbor okusnih dobrot.
Zaradi predanosti cistercijanskih sester, ki so izšle iz benediktinskega reda, je opatija znana po mnogih inovativnih sicilijanskih sladicah. Njihove sladice – predvsem pistacijev kuskus (sladek in hrustljav drobljenec iz pistacij, mandljev, cimeta in čokolade) in “buccellato ai fichi” (osja gnezda, polnjena s posušenimi figami in čokolado) – se lahko merijo s pecivom iz katerekoli lokalne trgovine s pecivom.
Podprite Aleteio!
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.