Vsakdo pozna ali pa je vsaj slišal za kakšno družino, v kateri vzgajajo otroka z avtizmom. Otroka, ki manj govori, ki živi v svojem svetu in včasih brez razloga kriči. Te predstave so pravilne, vendar pa niti najmanj ne govorijo o tem, kakšna je ta motnja v resnici. Govori se veliko, govori se vsepovsod, govorice pa niso vedno resnične in v skladu z znanstvenimi podatki.
Preberite še:
Mislila sem, da se mi bo ob avtističnem sinu zmešalo …
Zato je čas, da ovržemo nekatera zmotna prepričanja o avtizmu.
Mit: Ljudje z avtizmom ne govorijo in so duševno prizadeti
Zapozneli razvoj govora je dejansko merilo za diagnozo avtizma. Njihov osrednji živčni sistem deluje drugače kot pri večini ljudi, zato težje razumejo in pridobijo sposobnost govora. Težave z abstraktnim razmišljanjem in naklonjenostjo vizualnim dražljajem pomenijo, da dajanje pomena besedam predstavlja izziv. Kljub temu pa ustrezni terapevtski posegi omogočajo usvojitev govora in komunikacijskih spretnosti. To zahteva več truda, je pa vseeno mogoče.
Prav tako ni res, da je avtizem povezan z zaostalostjo. Veliko ljudi s to motnjo se uvršča v okvire intelektualnih norm ali pa jih celo presega. Takšni ljudje se lahko učijo v običajnih šolah in dosegajo dobre rezultate. Nekateri otroci z avtizmom so resnično intelektualno prizadeti in ostajajo na nizki ravni delovanja, vendar pa so ti v manjšini.
Preberite še:
Slep in avtist: s svojim nastopom je navdušil ves svet
Mit: Avtizem se pojavlja, ko matere niso nežne ali so nedostopne za svoje otroke
Ta zelo boleč mit je prenekateri ženski povzročil neprespane noči. Mogoče ni bilo dovolj objemov, mogoče preveč živčnosti? Kakšna mati sem? Podobna vprašanja rodijo velike občutke krivde. Takšna mnenja pa so krepili tudi mediji in javno mnenje.
Dejstvo je, da je avtizem motnja v možganskem razvoju, ki se oblikuje že v času življenja v maternici in ni povezana z odnosi z najbližjimi! Celo najbolj nežna mama ima lahko otroka s težavami, njena skrb pa je lahko neprecenljiva podpora na vsaki stopnji razvoja.
Mit: Otrok bo avtizem prerasel
Preraste se lahko obutev, hlače ali dudico. Na žalost pa avtizem s časom ne mine. Ravno nasprotno – brez večkratne terapije se težave lahko le poglobijo. Spretnosti, ki jih normalno razvijajoči se otroci pridobivajo intuitivno, avtistični otroci dobivajo bolj počasi in potrebujejo odraslega, ki bi jim pokazal, kako jih pridobiti.
Otroci z avtizmom postajajo odrasli z avtizmom. Raven njihovega delovanja pa je odvisna predvsem od stopnje motnje in terapije, ki je bila izvedena v mlajši dobi.
Preberite še:
Ne vidi, ne sliši, ima obliko avtistične motnje … A pleza prek vsega tega
Mit: Ljudje z avtizmom so tihi in žalostni
Ne obstajata dve enaki osebi z avtizmom. To je motnja, ki se kaže na različne načine in ima različno stopnjo težavnosti. Na enem koncu je Aspergerjev sindrom (najlažja oblika), na drugem pa globoka motnja družbenih stikov, povezana z intelektualno prizadetostjo.
Kljub oslabljenemu dojemanju čustev, zlasti tistih, ki jih doživljajo drugi ljudje, osebe z avtizmom doživljajo resnično veselje! Imajo svoje interese, radi imajo posamezne dejavnosti, veseli jih, ko se srečajo z znanci in sprejemajo darila. Včasih so te osebe tihe, osredotočene na svojo dejavnost, včasih jih živo zanima, kaj počnejo drugi. Avtizem ni ovira za srečo.
Preberite še:
“Starši otrok z avtizmom so heroji”
Mit: Cepiva povzročajo avtizem
Avtizem je celostna motnja v razvoju, torej vpliva na vsa območja razvoja mladega človeka. Povezana je z različnimi delovanji živčnega sistema, vendar pa še niso natančno znani vzroki njenega nastanka. Jasna je le ena stvar: vzrok nastanka avtizma niso cepiva!
Veliko znanstvenih raziskav je potrdilo, da snovi, ki jih vsebujejo cepiva, tudi kombinirana, ne vplivajo na pojav motenj povezanih z avtizmom. Zastrupitve s težkimi kovinami ali reakcije na cepljenje so le naključni dokazi, ki pa se niso izkazali za pravilne. Čeprav tematiki cepljenje in prizadevanje za njihovo neškodljivost ostajata stvar diskusije, je pripisovanje slabega glasu na področju motenj v razvoju neutemeljeno.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Bojana Petkovič.
Preberite še:
Nekaj let je živela v Vatikanu in njeni otroci so se s papežem igrali skrivalnice
Preberite še:
Že poznate Slomškovo romarsko pot?
Preberite še:
“Nikdar se nikogar ne bojte!”
