Mnogo je razlogov za molitev rožnega venca: sveti Janez Pavel II. je priporočal dnevni rožni venec za mir in za družine, papež Frančišek je prosil, naj molimo rožni venec, da bi Bog obvaroval Cerkev pred hudičem.
Sveti Dominik pa je bil prvi, ki je ljudi pozval k molitvi rožnega venca za vero v Kristusovo resnično navzočnost v evharistiji. Tudi mi lahko storimo enako.
Preberite še:
Sprejmete oktobrski izziv?
Rožni venec je močno evharističen
Odmev evharistije lahko spremljamo prek vsega rožnega venca. V peti skrivnosti svetlega dela premišljujemo prav o sveti evharistiji, toda evharistija je navzoča tudi drugod – od keliha v vrtu Getsemani do vnebohoda, ko Jezus pravi: “Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.”
Skrivnosti veselega dela rožnega venca pa nam najbolje pomagajo osvetliti evharistijo.
Preberite še:
9 svetnikov, ki so radi molili rožni venec
Prva skrivnost: Evharistija in oznanjenje
Cerkev nas uči, da je Jezus Kristus v evharistiji resnično navzoč: telo, kri, duša in božanstvo. Hostija samo zgleda, kot bi bila kruh – postala pa je Kristusovo telo.
Ljudem je težko verjeti, da bi bil Jezus Kristus, Sin živega Boga, med nami navzoč na tako preprost način. Toda oznanjenje – trenutek, ko je Marija spočela Jezusa – ta problem razreši. Nenazadnje je oznanjenje trenutek, ko je “Beseda meso postala in se naselila med nami”. Od Marije se lahko učimo, kakšen bi moral biti trenutek posvetitve: občutiti bi morali ponižno hvaležnost in čudenje.
Preberite še:
Kako dolgo je Jezus navzoč v evharistiji po prejemu obhajila?
Druga skrivnost: Resnična navzočnost in Marijino obiskanje Elizabete
Še ena težava, ki jo imajo ljudje z evharistijo, je preprosto vprašanje: Zakaj? Zakaj bi Jezus hotel, da ga zaužijemo v svetem obhajilu? To se zdi čudno in nenavadno.
A odgovor na to vprašanje je pravzaprav zelo globok. V Katekizmu Katoliške cerkve piše: “Evharistija zida Cerkev.” Jezusovo telo prejmemo, da bi lahko postali Jezusovo telo in izvrševali njegovo delo na svetu.
Marija je najvišji zgled tega. Jezus Kristus, ki raste v njej, poživlja njena prizadevanja, da bi služila svoji sestrični Elizabeti. Slednja pa prepozna Gospoda, ki je navzoč v Mariji.
Preberite še:
Radijskega napovedovalca je rešila zlomljena Marija
Tretja skrivnost: Jezusovo rojstvo in adoracija
Evharistija ni le nekaj, kar v svetem obhajilu prejmemo. V Najsvetejšem zakramentu po naših cerkvah Jezusa tudi častimo.
Pomislite, kaj je za pastirje pomenilo, da so zapustili svoje črede in odšli počastit otroka, ali za svete tri kralje, da so odšli in prepotovali dolgo pot, da bi padli na kolena pred novorojenega v jaslih. Sama navzočnost Jezusa, druge osebe svete Trojice, je bila dovolj, da je navdihnila odrasle može in zbor angelov, da so se zbrali okrog spečega novorojenčka. In njegova resnična navzočnost v zakramentu je dovolj, da se okrog tabernaklja zbiramo tudi mi danes.
Preberite še:
Umrli so za Jezusa. Pa vi, bi bili pripravljeni?
Četrta skrivnost: Darovanje v templju in tempelj našega telesa
Eno izmed prvih pričevanj o evharistiji je zapisano v Prvem pismu apostola Pavla Korinčanom. Pavel pravi, da je bistvenega pomena, da “razpoznavamo telo” Kristusa v obhajilu. Nadalje navede tudi dober razlog, zakaj moramo biti tako skrbni z evharistijo: naša telesa so namreč “tempelj Svetega Duha”.
Četrta skrivnost veselega dela se osredotoča na Marijino in Jožefovo darovanje Jezusa v jeruzalemskem templju. Oba si prizadevata delati to, kar predpisuje vera. To je dober nauk za nas: Jezusa moramo z enako skrbjo prinesti v tempelj svojega lastnega telesa.
In ko se to zgodi, lahko tako kot Simeon po srečanju z Jezusom rečemo: “Gospodar, zdaj odpuščaš svojega služabnika po svoji besedi v miru, kajti moje oči so videle tvojo rešitev.”
Preberite še:
5 čudovitih svetišč, posvečenih presvetemu Srcu Jezusovemu
Peta skrivnost: Najti Jezusa v tabernaklju
Od vseh skrivnosti veselega dela pa se mi zdi, da največji evharistični pomen nosi prav zadnja: ki si ga v templju našla. V prvotni zgodbi Jožef in Marija izgubita svojega sina in ga sprva iščeta v krogu svoje družine, ki se vrača z romanja v Jeruzalemu. Ker ga ne najdeta, se vrneta v Jeruzalem in ga najdeta v templju, kako modro razpravlja s tamkajšnjimi učitelji.
To je odlična analogija za to, kaj je evharistija za nas. Ko ne moremo najti Jezusa v svojem življenju, ga lahko vedno najdemo v tabernaklju. Tam nas čaka, pripravljen na pogovor z nami, enako kot pred toliko leti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
“Za vsako stvar se moramo potruditi, če hočemo, da ima življenje vrednost”
Preberite še:
7 papežev o svoji ljubezni do molitve rožnega venca
Preberite še:
Zakaj moramo dopustiti, da se naši otroci počutijo karseda “nelagodno”
