Starši si želimo, da bi otrokom razširili spekter prehranskih okusov. Kako naj se tega lotimo?
Vemo, da so naši mali nadebudneži lahko kar izbirčni jedci. To se lahko kaže tako, da imajo dokaj omejen nabor hrane, ki jo jejo, lahko pa pripelje tudi do skrajnosti, ko nikakor nočejo poskusiti prav ničesar, razen tistih nekaj jedi, ki jih marajo.
Najprej moramo kot starši sami pri sebi razčistiti, zakaj si želimo, da bi naš otrok jedel več jedi, kot jih uživa trenutno. Gre za to, da bi radi naredili dober vtis na druge, recimo na stare starše, prijatelje, s katerimi obedujemo, morda na starše v vrtcu? Gre za to, da vztrajamo pri svojih principih, da se nam preprosto zdi, da je tako prav in pika? Ali pa ima otrok dejansko tako omejen nabor hrane, da z njim težko dobi nujno potrebna hranila in si želimo, da bi se prehranjeval bolj zdravo?
Starši se moramo zavedati, da lahko kakršnokoli siljenje pri otroku vzbudi še večji odpor. Pravzaprav nikakor ne moremo nadzorovati oziroma otroku vsiliti grižljaja hrane, če njemu ni do tega. Zato je zelo pomembno, s kakšnim miselnim “ozadjem” se lotimo širjenja njegovega prehranskega obzorja.