Pogosto nas mika, da zakrament sv. spovedi razumemo kot zakrament “sodbe”, ko se Bog jezno ozira na nas in je pripravljen iz nebes na nas poslati strelo in grom. Če spoved razumemo na takšen zmoten način (morda celo podzavestno), bo v nas seveda zanetila močne občutke sramu za vse, kar smo slabega storili.
Preberite še:
Preden se odpravite k spovedi, prosite Boga, da bi vas ozdravil
Sram sam po sebi ni slab občutek, saj nas lahko spodbudi, da obžalujemo svoje grehe. Hitro pa se zgodi, da sram prevlada nad našimi mislimi in nam prepreči, da bi sploh šli k spovedi. Če menimo, da se Bog na nas jezi, se zakramenta lahko celo bojimo.
Na spoved moramo gledati drugače
Sv. Janez Zlatousti je razumel ta pogost občutek in je ljudi v 4. stoletju učil, naj kar pristopajo k zakramentu sv. spovedi, vendar naj nanj gledajo na povsem drugačen način.
Preberite še:
Duhovnik v vrsti za spoved. Kakšna je realnost na drugi strani spovednice?
Ne bojte se pristopiti (k duhovniku), ker ste grešili, raje pristopite k njemu prav iz tega razloga. Nihče ne pravi: ker imam razjedo na želodcu, ne bom šel k zdravniku in ne bom vzel zdravila; nasprotno, ravno zato morate obiskati zdravnika in jemati zdravila.
Mi (duhovniki) dobro vemo, kako odpustiti, ker smo tudi sami podvrženi grehu. Zato nam Bog ni dal angelov, da bi bili naši zdravniki, niti ni poslal Gabriela, naj varuje njegovo čredo, temveč je iz črede izbral pastirje in izmed ovac je imenoval vodnika, da bi odpuščal svojim učencem in ob misli na lastno grešnost do članov črede ne bi bil prestrog.
Preberite še:
Kdor bo na nedeljo po veliki noči opravil sveto spoved in prejel obhajilo …
Ključ je v tem, da zakrament sv. spovedi razumemo kot obisk pri zdravniku, zdravniku za svojo dušo. Nekaterim ljudem se morda tudi ta predstava zdi strašljiva, ker neradi obiščejo zdravnika. Kljub temu se lahko vsi strinjamo, da moramo k zdravniku, če zbolimo ali se resno poškodujemo. Zdravnik ni naš sovražnik, temveč naš branilec, ki nas bo usmeril na pot ozdravljenja.
Božji zdravnik
Zato nam lahko pomaga odpraviti morebitne občutke sramu ali strahu, če na duhovnika gledamo kot na “zdravnika za dušo”. Vstop v spovednico je kot vstop v ordinacijo. Ko enkrat vstopimo, “zdravniku” razkrijemo vsa področja v življenju, kjer nas kaj boli, vse grehe, ki težijo našo dušo. Duhovnik je kot “zdravnik specialist” in ko izgovarja besede odveze, omogoča “Božjemu zdravniku”, da s svojimi nežnimi rokami odstrani razjede z naše duše.
Preberite še:
Res moram spet k spovedi? “Spoved je nekaj blazno lepega!”
Priznati svoje grehe ni vedno preprosto ali neboleče, toda podobno velja za vsako “zdravilo”. Ne glede na to, kaj vse moramo pretrpeti, da vstopimo v spovednico, ko iz nje izstopimo, je naša duša očiščena in znova lahko stopimo na pot proti svetosti. Spoved je čudovit zakrament, če ga le pravilno razumemo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Kaj storiti, ko imate strto srce, ker se je vajino razmerje končalo
Preberite še:
“Življenje zdaj še bolj doživljam kot čudež, kot sem ga prej”
Preberite še:
Rekordna gimnastičarka Simone Biles se naslanja na svojo katoliško vero
