Ko sem na sončno jesensko jutro hitela k nedeljski maši, sem ob zabojnikih za smeti srečala ljudi, ki so odlagali odpadke. Začudeno sem jih pogledala, saj sem skoraj pozabila, da vsi niso kristjani in zato v nedeljo zjutraj namesto iskanja “mašne” obleke čistijo stanovanja in odnašajo smeti.
Preberite še:
Kako se lahko že pred prvim delovnim dnem pripravim na novo službo
Nekoč sem poslušala, kako so se otroci jezili, ko so se v nedeljo odpravljali s starši k maši. Eden je jezno vprašal: “Zakaj moramo mi k maši, ko pa naši sosedje še spijo?” Mladi oče je odgovoril: “Ker smo kristjani.” Mali pa ni odnehal: “Oni tudi!” Oče je kratko odgovoril: “Ja, ampak oni še ne vedo točno, kaj to pomeni.”
Nedelja, dan počitka
Ja, nedelja je dan, ko je nam, kristjanom, zapovedan počitek in obisk maše. Že na prvih straneh Svetega pisma beremo, da je Bog svet ustvarjal šest dni, sedmi dan pa počival (1 Mz 2,2). Tudi v zakonu vseh zakonov – v desetih zapovedih, tretja pravi, da v nedeljo počivamo, kajti to je dan za Gospoda, takrat “ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne tvoj vol ne osel … da si odpočijeta tvoj hlapec in tvoja dekla kakor ti” (5 Mz 5,15).
Preberite še:
3 ključi za to, da bodo medsebojni odnosi dobro delovali
V socialističnem času so ljudje dolgo delali šest dni in tudi v šolo smo hodili šest dni. Ko sta se šola in delavnik skrajšala na pet dni, smo bili zares veseli. Zdelo se nam je čudovito, da smo lahko dva dni doma. V delovnem obdobju svojega življenja pa sem ugotovila, da so službe, kjer morajo ljudje delati tudi v nedeljo, posebej med bolniki, ki jih nismo mogli izključiti in spet priključiti.
Delamo noč in dan
Danes vem, da nismo samo zdravstveni delavci tisti, ki delamo 24 ur na dan in sedem dni na teden. To so tudi trgovci, delavci v tovarnah in obratih, na računalnikih in strojih. Mladi so mi povedali, da morajo biti na razpolago svojim delodajalcem tudi, ko so doma. Delo in delovni procesi so postopki, ki uravnavajo naše življenje in nam praktično določajo vse – delovne in proste dni, dopuste, kosilo ali zajtrk …
Preberite še:
“Ves dan delam, pa nič nimam”
A kristjanom je tudi danes zapovedano, da en dan v tednu otresemo prah vsakdanjika s svojih nog in odložimo iz rok delo, od katerega živimo, delo, ki nas mogoče veseli, mogoče bremeni, in vzdignemo duha in srce v ozračje Božje besede, Božje navzočnosti, Kruha življenja in pozdrava miru s svojimi bližnjimi.
Spomin na očeta
Ob tretji zapovedi se zmeraj nasmehnem, kajti zapoveduje nam, da počivamo, da se ustavimo, sedemo in se srečamo s seboj, z drugimi in z Bogom. Ob tem pomislim na svojega očeta, preprostega kmečkega človeka, ki je v nedeljo po maši in svečanemu kosilu rad šel “gledat” njive. Sedem dni je delal, a v nedeljo je užival ob pogledu na opravljeno delo in lepoto narave, darovano od zgoraj. Ob tem je rad povedal: “Dobro je, da imamo tretjo Božjo zapoved!”
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 47.
Preberite še:
12 stvari, ki jih z družino lahko počnete v adventnem času
Preberite še:
Kaj storiti, če po 20 letih zakona do svojega moža ne čutim nič več?
Preberite še:
To je Martinov recept za pravi veseli december