Pogosto tarnamo, kako je na družbenih omrežjih ta nadležen, oni nezrel, tretji samo kritizira … Pri sebi tega navadno ne opazimo. Razmislimo o lastni aktivnosti in morebitnih spremembah.
Preberite še:
Zakaj jo je popihal s Facebooka?
Zdrava kritičnost do sebe in drugih
Povsod na spletu je pomembna kritična distanca, na družbenih omrežjih še toliko bolj. Imejmo v mislih, da je marsikaj, kar vidimo, rezultat preurejanja, da nihče ni popoln, da ni nujno vse resnično.
V poplavi vseh mogočih objav preberimo le tiste, ki spadajo v kategorijo pomembno. Samo pomislimo, koliko časa lahko izgubimo za … nič. “Skrolanje” je žal prej slaba kot dobra navada.
Preberite še:
Dokazano je, da srečnejši ljudje manj objavljajo na družbenih omrežjih
Pogostnost
Nisem še slišala, da bi se pritoževali nad kom, ki objavlja premalo. Vsekakor pa mora obstajati zgornja meja. Da ne prekoračimo meje dobrega okusa, se vzdržimo deljenja vsakega koraka. Predlagam do eno zgodbo dnevno. Ostalo pa po lastni presoji.
Nikar ne objavljajmo zaradi objav samih; neverjetno, a preverjeno velja: če imamo isto sliko profila več kot leto dni, nas ljudje še vedno prepoznajo, in čeprav več mesecev ničesar ne objavimo, nam noben vesoljec ne izbriše profila. Všečke in srčke raje iščimo med resničnimi prijatelji.
Preberite še:
Milenijci – generacija, ki ne bo nikoli našla veselja?
Dvakrat deset sekund
Papež Frančišek je že pred nekaj leti dejal, da so družbena omrežja Božji dar! In takoj nato opozoril, da zahtevajo veliko odgovornost … Karkoli objavimo, ostane za vedno zapisano nekje v medmrežju in lahko vpliva na veliko ljudi, tudi na nas same. Pogosto žal negativno.
Zato premislimo, preden se odločimo za objavo – namenimo ji vsaj deset sekund razmisleka. Zakaj bi to objavil? Je resnično? Komu je namenjeno? Kaj želim z objavo sporočiti? Pred “usodnim” klikom si še enkrat zastavimo enaka vprašanja. Predvsem pa, kaj o objavljenem meni Sveti Duh.
Preberite še:
Komu (in zakaj) sledijo vaši otroci na družbenih omrežjih
Resničnost
Spletna povezanost z nepregledno množico ljudi kaj hitro povzroči, da izgubimo stik z realnostjo. Mnogo lažje je natipkati komentar, kot se izpostaviti v živo. Ne pozabimo, da družbena omrežja niso nadomestek za resničnost.
O najpomembnejših rečeh skušajmo razpravljati v živo, vselej pa imejmo pred očmi, da na omrežjih počnemo le to, kar bi storili tudi v živo – predstavljajmo si, da nas gleda cela dvorana ljudi in osvetljeni z žarometi govorimo to, kar želimo objaviti. Agresivne debate ne peljejo nikamor. Sovražni govor seveda v taki situaciji ne pride v poštev – zakaj bi bil torej sprejemljiv na spletu?
Preberite še:
Voščila za bližnje na Facebooku – modno ali priročno?
Ne spet isto!
Vsebina je poglavitna. Predvsem se ne ponavljajmo preveč. Nihče ne hrepeni ravno po vsakodnevnem gledanju istega kolesa, slaščic, vaših čudovitih otrok ali očarljivih hišnih ljubljenčkov … Bodimo malce izvirni.
Spodbudne vsebine
Priznajmo si, da na omrežjih objavljamo za druge. Razmišljajmo, kaj bodo oni imeli od tega. Mar ni lepo, ko nekomu polepšamo dan? Družbena omrežja ponujajo veliko priložnosti – raje kot nove čevlje objavimo spodbuden citat iz dobre knjige, kakovosten filmček, čudovito fotografijo ali kaj podobnega.
Preberite še:
Papežev nasvet mladim, ki jim družbena omrežja povzročajo tesnobo in depresijo
Dajmo ljudem misliti o pomembnih rečeh, nasmejmo jih, bodimo iskreni. Naj bo vsaka objava odsev naših vrednot.
Najboljše družbeno omrežje
In najboljša navada, ki jo lahko razvijemo na družbenih omrežjih? Vsekakor zavedanje, da je najboljše družbeno omrežje živo, resnično omrežje, kjer je edino steklo, ki nas lahko ločuje, tisto v očalih. Toda zavedanje sámo še nikamor ne pripelje … Naj bo naš cilj predvsem, da bomo več časa namenili resničnim kot spletnim družbenim omrežjem.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Trije koraki za odtajanje čustev
Preberite še:
Kako grajati otroka, ne da bi ga s tem ranili?
Preberite še:
3 razlogi, zakaj si je dobro privoščiti masažo. In to brez slabe vesti
