V zadnjem času se je že kar uveljavil izraz prokrastinacija (ang. procrastination). Ne, to ni nekaj, kar bi bilo značilno le za muhave najstnike. K njej smo nagnjeni prav vsi. V času družbenih omrežij in neskončnega brskanja po spletnih straneh in telefonu pa še toliko bolj.
Beseda prokrastinacija prihaja iz latinske besede procrastinare, ki pomeni odlašati ali zavlačevati. To je vedênje, pri katerem izvajamo manj nujne naloge namesto bolj nujnih – oziroma bolj prijetne naloge namesto manj prijetnih.
Preberite še:
Milenijci – generacija, ki ne bo nikoli našla veselja?
Tako posledično sicer “neizogibne opravke” odlašamo vse do zadnjega trenutka. “To bom storil pozneje ali jutri,” si prigovarjamo, v resnici pa se s tem želimo le izogniti stresnim opravilom. Vendar pa si – ironično – prav s prokrastinacijo povečujemo stres.
Če imate torej tudi vi težave s tem, da obveznosti in opravke neprestano odlašate, potem je ta molitev, ki jo napisal sveti Jožefmarija Escrivá de Balaguer, kot nalašč za vas.
Pridi, Sveti Duh!
Razsvetli moje misli, da bom spoznal Tvoje ukaze,
okrepi moje srce pred sovražnikovimi zankami,
vnemi mojo voljo.
Slišal sem Tvoj glas in nočem se Ti več upirati:
“To bom storil pozneje ali jutri.”
Začel bom zdaj!
Kaj pa, če “jutri” zame več ne obstaja?
O, Duh resnice in modrosti,
Duh razumevanja in nasvetov,
Duh radosti in miru!
Hočem, kar hočeš Ti.
Želim delati dobro,
ker to od mene želiš in pričakuješ Ti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Tereza Mohar.
Preberite še:
“Sistem od mladih pričakuje, da bodo ob zaključku srednje šole vedeli, kaj hočejo in za kaj živijo”
Preberite še:
Biti poročna priča je poslanstvo za vse življenje
Preberite še:
To je najstarejša redovnica na svetu. Dopolnila je 116 let