Aleteia logoAleteia logoAleteia
Tor, 10. decembra |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

Kaj se lahko o izolaciji naučimo od Ane Frank

ANA FRANK

Public domain

Manuel Ballester - objavljeno 17/04/20

V skrivanju je prva težava: kaj storiti s časom

Nekaj ​​mesecev po koncu druge svetovne vojne je umrla mlada judinja Ana Frank (1929–1945). Da bi se izognila preganjanju, ki so mu bili Judje podvrženi med drugo svetovno vojno, se je dve leti in pol skrivala v zelo majhnem skrivališču.

Malo pred odhodom iz hiše v skrivališče je Ana kot darilo za svoj 13. rojstni dan prejela zvezek. Vanj je začela pisati svoj znameniti dnevnik. Njeni prvi zapisi prikazujejo Ano, kot se je videla sama: zelo zgovorno dekle, živahno, nemirno, prijazno, priljubljeno pri svojih prijateljih ter učiteljih in ki se počuti ljubljeno (zlasti od očeta). Takšno pozitivno vzdušje zavzame malo prostora v njenem dnevniku, saj se mora celotna družina skriti pred nacisti.


KARMELIČANKE MIRNA PEČ
Preberite še:
Te sestre v “karanteni” živijo že desetletja. Tu so njihovi nasveti, kako uživati v njej

Spremenjen vsakdan

Tako se začne obdobje osamljenosti v skrivališču skupaj s sestro, starši in nekaj drugimi ljudmi. Vseh skupaj je v skrivališču osem.

Dnevnik je napisan z veliko spretnostjo in v njem si lahko preberete, kako se odvijajo dogodki, povezani z vojno, nekatere podrobnosti nizozemskega vsakdanjega življenja, odnosi med ljudmi, ki morajo živeti skupaj, pa tudi Anin proces zorenja.

V skrivališču je največja težava, kaj storiti s časom. Beremo lahko vrsto zanimivih strategij: določiti urnik, ne zanemariti telesne vadbe, pripraviti družinsko drevo, zabavati se ob družabnih igrah, poslušanju glasbe in pisanju dnevnika.

Pisanje dnevnika Ano sili k počitku, premisleku, rekonstrukciji življenja. S pisanjem se zamoti, ob tem pa tudi zaznavno postopno zori skozi čas.


TOILETRY-BAG-FASHION-TRAVEL
Preberite še:
Samski in karantena – kaj početi?

ANA FRANK
Public domain

“Nimam časa”

Hiter tempo vsakdana nam velikokrat služi kot izgovor, da ne skrbimo za družino in svojo notranjost. Karantena, v katero smo v tem času prisiljeni, nas lahko pusti v praznini našega življenja. Takoj lahko ugotovimo, da je družina pekel ali da je naša notranjost šibka. To je zares težka preizkušnja.

Če jo želite uspešno premagati, se morate najprej poglobiti vanjo ali drugače povedano, stvari morajo iti narobe. Ana spozna, da se v “zatiralski zaprtosti”, v kateri se z družino znajdejo, slišijo žaljive besede, ki jih nenehno izgovarjajo drug drugemu. Dnevnik vsebuje smešne in žalostne strani, povezuje stvari, kot je Anin odnos do svojih prvih menstruacij, kako v teh težkih okoliščinah dojema svoje telo, spolnost, mladostništvo, potrebo po nežnosti, prijateljstvu ali zmenkih.


NUN,DOMINICAN SISTERS,CLOISTER
Preberite še:
Redovnica, ki že 29 let ni zapustila samostana, svetuje, kako se spopasti s karanteno

Zaprti, toda na varnem

Na začetku dnevnika se pri Ani pojavlja dolgčas, lahkomiselnost in naveličanost. Je razvajen otrok, ki je nenadoma prisiljen živeti v zaprtosti in prikrajšanosti. Je pa na varnem. Ve, kaj se dogaja zunaj. Ve, kaj se zgodi s številnimi Judi, nekaterimi njenimi znanci in prijatelji, ki so jih odpeljali v koncentracijska taborišča.

Ana se zaveda, da je bilo njeno življenje pred vojno življenje “nepopravljivega in tudi smešnega spogledovanja”, vendar je “imela srečo, da so jo nenadoma vrgli v resničnost”. Ana svojo zaskrbljenost razume kot priložnost za spoznavanje resničnosti; najprej s tem, kaj v resnici je, pa tudi z resničnostjo drugih in sveta na splošno. “Ano, šolarko tistega časa, zdaj vidim kot očarljivo, a zelo površno dekle, ki nima nič skupnega z mano […], ko sem postala bolj resna, sem se začela zavedati brezmejne želje po vsem, kar je lepota in dobrota.” Osebno zorenje jo je pripeljalo do občudovanja tistega, kar je dobro, prijazno in lepo, do širjenj razsežnosti njenih želja, hrepenenja po Bogu.

V nekem trenutku spozna, da ta srečen in hvaležen odnos ne sovpada s tistim, kar ji svetujejo: “Pomislimo na to, kaj se dogaja po svetu in bodimo veseli, da smo se skrili!” Ta pristop lahko uspe le, če obstaja nekdo, ki ima hujše preizkušnje od nas.


SAD WOMAN
Preberite še:
4 stvari, ki jih lahko poveste Bogu, če se v karanteni počutite osamljeni

Odkriti srečo

Ana meni, da je trpeti pogumno in častno, a če ne pogledaš resničnosti, to ni pravilen odnos. Pravo razpoloženje je navdušenje: človek mora “znova odkriti srečo v sebi in v Bogu. Pomisli na lepoto, ki je še vedno v tebi in okoli tebe. Bodi srečen!”

Vizija in hrepenenje po najboljšem, dobrem in lepem je tisto, kar nas bo osrečilo. Potem smo lahko podpora drugim, saj “kdor je srečen, lahko osreči druge. Kdor ne izgubi poguma ali samozavesti, ne bo nikoli umrl v nesreči.”

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.


ANA PAVEC
Preberite še:
6 otrok in šolanje od doma: Včasih si zaželim, da bi mi prišla pomagat Mary Poppins


FACETIME
Preberite še:
Predlogi za babice in dedke, kako se povezati z vnuki v času izolacije


ALEX CISAR
Preberite še:
Ker je pomagal sotekmovalcu, je iz rok izpustil zmago

Tags:
koronavirus
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.