V Benečiji, le nekaj kilometrov onstran slovenske zahodne meje, v hribih nad Čedadom leži vas Porčinj. Najbližja vas v Sloveniji je Robidišče, od koder se v Porčinj lahko odpravite celo peš (11 kilometrov). Navduševali vas bodo čudoviti razgledi na Matajur, Furlansko nižino in Julijske Alpe.
Mala vasica je znana predvsem po dveh dogodkih: bratomoru 16 katoliško usmerjenih partizanov februarja leta 1945, po čemer je posnet tudi film, in po Marijinih prikazovanjih leta 1855.
Preberite še:
Romanje v fotografijah: Marijina cerkev na Dolenjskem s čudežnim kipom
Marija se prikaže med epidemijo kolere
Prav tistega leta je začela moriti kolera, ki je po Evropi zahtevala okoli 20 milijonov življenj. V malem Porčinju je le v nekaj mesecih umrlo kar 15 ljudi, tudi župnik. Tistega težkega septembra se je Marija prvič prikazala.
Bil je 8. september, praznik Marijinega rojstva, 10-letna Terezija Dush pa je po maminem naročilu šla v dol pod vasjo nažet nekaj trave za kravo. Ko je žela, jo je “po naše” (torej v beneški slovenščini) ogovoril nežen ženski glas: “Hčerka, kaj delaš tu?” Terezika je zagledala lepo in milo žensko, oblečeno v kmečka oblačila. “Nekaj trave bi rada nažela,” je odgovorila. Ženska jo je posvarila: “Ne veš, da je danes praznik, da Bog prepoveduje delati na praznik in je to greh?” Deklici je predlagala: “Daj srp meni, ti bom pomagala!”
Preberite še:
Mlinarjeva hči, ki je kar osemnajstkrat videla Marijo!
Ne preklinjajte in ne delajte ob nedeljah!
Marija je Tereziki pomagala nažeti nekaj trave, nato pa ji je naročila, naj sovaščanom naroči, naj spoštujejo nedelje in praznike, vigilijo, naj se postijo in naj ne preklinjajo, ker so grde besede zelo velik greh, ki Boga žalijo. Molijo naj rožni venec. Mati Božja je dodala, da če se svet ne spreobrne in postane boljši, lakote in bolezni ne bo konca, navaja Bogdan Vidmar.
Marija se je Tereziki drugič prikazala 27. septembra v cerkvi med molitvijo rožnega venca. Čeprav je bilo pri molitvi več ljudi, je Marijo videla le Terezika. Takrat naj bi ji zaupala skrivnost, ki pa jo je vidkinja odnesla s seboj v grob.
Preberite še:
Dan, ko se je na Kredarici gnetlo 5.000 ljudi. Zakaj?
Ker ljudje Tereziki niso verjeli, da se ji prikazuje Marija in ji daje sporočila, ji je Mati Božja, ko se ji je 30. septembra znova prikazala v cerkvi, na hrbtno stran desne roke vtisnila križec, ki je bil kot iz bleščečega zlata, velik približno tri centimetre. Sovaščani so ji počasi le začeli verjeti, znamenje pa ji je ostalo do smrti. Pozneje so Marijini naročili zapisali tudi na steno za oltarjem župnijske cerkve: “Nimata klet” in “Nimata dielat tu nedejo”, kar pomeni, ne preklinjajte in ne delajte ob nedeljah.
V spodnji fotogaleriji si oglejte nekaj utrinkov iz Porčinja.
Marija Hozana
Terezika je bila leta 1856 sprejeta v sirotišnico v Vidmu, kmalu pa je začutila željo, da bi postala redovnica. Ker ni mogla sprejeti končne odločitve, se ji je leta 1864 Marija znova prikazala in jo opogumila, naj vstopi v skupnost redovnic Božje previdnosti.
Leta 1868 se ji je želja izpolnila in prejela redovno ime Marija Hozana, saj je bila njena naloga vedno slaviti Marijo, ki jo je ljubila in podpirala. Terezija je umrla v 25. letu starosti in je že takrat veljala za svetnico.
Marija Žanjica in beneška Bernardka
Na mestu, kjer se je Marija prvič prikazala, so vaščani leta 1885 na lastne stroške in brez dovoljenja Cerkve sezidali majhno kapelo ali jankono, kot ji rečejo. Tam so se zbirali k molitvi rožnega venca. Da to ni ravno običajen kraj, je dokazovalo tudi dejstvo, da je bila neposredna okolica kapele vedno zelena in v cvetju, pozimi pa je sneg tam neverjetno hitro skopnel.
Božjo Mater so imenovali sveta Marija od srpa, Marija Žanjica ali kar sveta Marija od jankone. Njeno češčenje oziroma spomin na prikazovanja je v zgodovini skoraj zamrl, v zadnjih letih pa se zlasti po zaslugi nekaterih prizadevnih duhovnikov znova obuja. Vedno več je tudi slovenskih romarjev, ki so Tereziko vzeli za svojo “beneško Bernardko” (po lurški pastirici Bernardki, ki se ji je Marija prikazala tri leta pozneje).
Preberite še:
Prisrčen posnetek deklice, ki z ljubeznijo objema Marijo
Marija Zdravje bolnikov
Vaščani so se v času kolere Mariji posebej posvetili še z dvema vidnima znamenjema. S sliko furlanskega slikarja Lorenza Bianchinija (1887), ki je upodobil Marijo Devico, imenovano Salus Infirmorum – Zdravje bolnikov, zatem pa še s praznikom Mariji na čast, ki so ga poimenovali praznik Marije Zdravja. Ta praznik so še do pred nekaj leti slovesno praznovali 24. maja, znova ga bodo obudili 24. maja letos.
Ob epidemiji koronavirusa je nastala posebna molitev sveti Mariji iz Porčinja. Napisal jo je pastoralni skrbnik Porčinja Vittorino Ghenda.
Preberite še:
Papež prosi Marijo: Zdravje bolnikov, ti veš, kaj potrebujemo
Preberite še:
Maševal je za več deset tisoč ljudi, zvečer pa si je ogledal film s Sylvestrom Stallonom
Preberite še:
V čem je skrivnost Nutelle? Vsega je “kriva” lurška Marija
