Znanstveni svet že dolgo posveča veliko pozornosti empatiji v otroštvu. Martin Hoffman, ameriški psiholog in profesor klinične in razvojne psihologije na univerzi v New Yorku, je postavil teorijo, v kateri otroci napredujejo skozi pet stopenj empatije in moralnega smisla. Teorijo razkriva Serena Costa v članku Razvoj empatije pri otrocih: katere stopnje poznamo?.
Preberite še:
“Človek ne prizna, da je nasilen. Zato tudi ne vidi, kako trpijo njegovi bližnji”
Stopnje empatije
Čustvena reakcija v prvih mesecih starosti ni prostovoljna, saj na primer otrok joka v prisotnosti drugega novorojenčka. Po tem empatičnem trpljenju, ki je osredotočeno na lastno osebo, otroci že v prvem letu življenja posnemajo čustvene izraze in poskušajo umiriti otroka poleg njih, ki je v težavah. Pomagajo mu predvsem zato, da se konča njihova lastna stiska, ki jo povzroči jok drugega otroka.
Potem sledi skoraj egocentrično empatično trpljenje, med prvim in drugim letom življenja. To je obdobje, ko se otroci bolj zavedajo, da je tisto, kar drugi čutijo, ločeno od tega, kar čutijo sami. Sovrstnika med igro želijo potolažiti tako, da ga objamejo ali ga pobožajo, a delujejo iz njihove lastne perspektive: svojemu prijatelju ponudijo tisto igračo, ki jo tudi sami uporabijo za pomiritev.
To nas pripelje do faze resničnega empatičnega trpljenja: približno pri dveh letih starosti je obdobje, ko otrok spozna, da je oseba s svojimi mislimi in čustvi, drugačnimi od drugih. Takrat ne ponuja več svojega medvedka, ampak joka skupaj s svojim prijateljem.
Sledi še zadnja stopnja v obdobju od 6 do 13 let, v katerem empatična izkušnja postaja vse bolj kompleksna in zrela, zahvaljujoč razvoju jezikovnih veščin ter stabilnega in skladnega občutka sebe. Empatična sposobnost se začne razlikovati na podlagi identitete drugih: na primer odločitev, da igračo damo otroku, ki je videti reven, ne pa tistemu, ki ima vsega dovolj.
Preberite še:
Je danes sploh še vredno biti iskren?
Raziskava
Nedavna raziskava, ki je bila opravljena v sodelovanju med dvema izraelskima univerzama in o kateri poročajo v britanskem časopisu Psychology, je pokazala, da so otroci, stari le 5 mesecev, lahko občutljivi na občutke drugih. 27 otrokom starih med 5 in 9 mesecev so pokazali dva videoposnetka: v enem se je oseba v pravokotnem liku povzpela na hrib, kjer je srečal figuro v obliki kroga in se z njo spustil s hriba. Pravokotna figura se je na to odzvala z jasnimi pozitivnimi oziroma nevtralnimi občutki. V drugem videu pa je figura v obliki kroga ovirala pravokotno obliko pri vzponu, ob katerem je pravokotna figura sproščala reakcije tesnobe, vključno z jokom.
Test izbire
Nato so raziskovalci naredili še “preferenčni test”. Otrokom so dali dve pravokotni figuri in ocenjevali, kateri od teh dveh se bodo otroci približali. Več kot 80 odstotkov otrok je izbralo figuro, ki je bila žrtev v drugem videoposnetku in je izražala občutke tesnobe. V drugi študiji pa sta bila otrokom prikazana oba videoposnetka, ne da bi predstavili kontekst ali razlog za žalost ali pozitivno razpoloženje. V tem primeru otroci niso izkazovali naklonjenosti trpečemu karakterju.
Rezultati študije kažejo, da je otrok že v prvem letu življenja občutljiv na čustva drugih in lahko tudi razvije kompleksne zaključke o kontekstu določenega čustvenega izražanja.
Raziskovalci so zato sklenili, da so otroci pokazali empatično izbiro do “žrtve”, kar daje podporo vse večjim dokazom o nastanku človeškega sočutja in morale že v zgodnjem otroštvu, torej v prvem letu življenja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
3 bistveni elementi za učinkovito starševstvo
Preberite še:
7 duhovnih napotkov, ki jih lahko prejmemo od svojih otrok
Preberite še:
Kako sobivati z različnimi značaji, ko smo zaprti doma
