Včeraj sem se s hčerkicama odpravila do bližnjega gozda. Na njegovem robu smo nabrale velik šopek sinje modrih spominčic. Ko smo se vračale, smo se pogovarjale, na kaj nas to drobno cvetje spominja. “Na nebo!” “Na morje!” “Na sladoled z okusom žvečilnih gumijev!” Malima ni zmanjkalo idej.
Preberite še:
100. obletnica rojstva Janeza Pavla II. “Čudeže dela Bog, ne jaz”
“Mene pa spominjajo na papeža,” sem jima zaupala. “Mami, ti si se zmotila! Papež nima modre obleke, belo ima.” “Vem. Vseeno me spominjajo nanj.”
“Zakaj?” “Ker vsako leto, v sredini maja, ko spominčice najlepše cvetijo, ‘moj papež’ praznuje svoj rojstni dan, letos bo star že 100 let!” Ustavili sta se. Postali sta tiho in radovedni, kaj jima imam povedati. “Ko sem bila še mala deklica, malce večja od vaju, je papež Janez Pavel II., ki je danes že svetnik v nebesih, obiskal Slovenijo. Ker je takrat ravno praznoval svoj rojstni dan, sem mu lahko v imenu vseh slovenskih otrok izrekla voščilo. Ko sem recitirala pesmico zanj, smo otroci stali pod balkonom, s katerega nas je gledal s takim prijaznim in dobrodušnim pogledom, kot da bi bil naš prijatelj. In vesta, danes na nas gleda iz nebes prav tako. Prijazno in dobrodušno.”
Preberite še:
Zabavne prigode Janeza Pavla II.
Tako hvaležna sem bila mojima deklicama, da sem spet lahko obujala spomine. Spomine, ki me vedno znova opominjajo na milost, ki sem je bila kot destletno dekletce deležna. Svetnik s “prijaznim in dobrodušnim pogledom” je danes moj prijatelj.
Ko je odšel v večnost, nisem čutila žalosti, čutila sem bližino. Postal je moja vez z nebom, moj priprošnjik. Ko mu v varstvo izročam svoje otroke, svojo družino, postanem mirna. Ko po njegovem zgledu svoj dan izročim Mariji, vem, da bo dober.
In veste kaj, moj prijatelj nikakor ni star sto let! Mladosten in živ je, in to vedno bolj.
Preberite še:
Zabavne prigode Janeza Pavla II.
Doma smo sezule blatne škornje, nato pa poiskale največjo vazo, kar jih imamo. Za spominčice. Postavile smo jih zraven Marijinega kipca. Točno, njena halja je tudi take barve, kot je naš šopek! Primaknila sem še podobico svetega Janeza Pavla II.
Dragi papež, vse najboljše!
Preberite še:
Kakšen je bil vsakdanji urnik Janeza Pavla II. v najstniških letih?
Tako je avtorica leta 2006 opisala svoje srečanje s papežem
Spomnim se vsake podrobnosti. Takrat sem bila stara deset let. Od vznemirjenja, da sem prav jaz tista deklica, ki bo voščila svetemu očetu za rojstni dan, vso noč nisem mogla spati. Ko smo prišli na čudovito dvorišče, smo otroci zelo vznemirjeni čakali, kdaj bomo videli papeža. Ko se je prikazal na hodniku, smo bili čisto iz sebe. Zanj sem se naučila pesmico – na pamet. Ko sem jo deklamirala, sem jo povedala samo njemu, v hipu sem pozabila na vse drugo, čeprav je bila na dvorišču pravcata množica in se je bliskalo od fotoaparatov. Pesmico znam še vedno na pamet. Spomnim se, kako je prišel dol, med nas otroke. Delil je rožne venčke, a jih je bilo premalo za vse, tudi jaz ga nisem dobila. Obstala sem tam ob strani, in ko so me vprašali, zakaj jokam, ali morda zato, ker nisem dobila rožnega venčka, sem povedala, da jokam od sreče. To je bil najsrečnejši dogodek mojega življenja. Zdaj se na papeža pogosto obračam v molitvi; prepričana sem, da je svetnik. Če se spomnim, da sem imela to čast, da sem mu voščila za rojstni dan, mi je v molitvi še bliže. Od tistega trenutka naprej zdaj že pokojni papež ni nekdo, ki bi ga poznala samo iz knjig ali s televizijskega zaslona. (objavljeno v tedniku Družina)
Preberite še:
15 citatov sv. Janeza Pavla II. o bistvenih stvareh v življenju
Preberite še:
Pred 22 leti sta zavrnila splav. Zdaj pa njuna hči navdihuje druge
Preberite še:
Bila sta par in želela sta se poročiti. A zgodilo se je drugače
