Sveti Frančišek Saleški nam ponuja nekaj praktičnih nasvetov, kako premagati obdobja žalosti
Različne okoliščine v nas prebudijo globoke občutke žalosti. Morda smo še prej uživali srečo in je bil naš odnos z Bogom in drugimi velik vir svetlobe. Zdaj pa imamo občutek, kot da smo v temi – nimamo energije, da bi delali stvari, ki jih običajno delamo.
Zagotovo obstajajo biološki dejavniki, ki prispevajo k občutkom tesnobe, žalosti ali depresije (in seveda moramo narediti vse, kar lahko, da jih odpravimo), a pomembno je, da se po pomoč zatečemo tudi k Bogu.
Sveti Frančišek Saleški v svoji knjigi Uvod v pobožno življenje pripoveduje o dogodku iz življenja redovnika novinca, Geoffroya de Peronna:
Nenadoma je bil oropan vse tolažbe in sredi svoje notranje teme je začel razmišljati o prijateljih in sorodnikih, od katerih se je ločil, in o svojih posvetnih dejavnostih in zanimanjih, vse dokler skušnjava ni bila tako velika, da so opazili tudi drugi. Eden izmed tistih, s katerimi si je bil najbolj blizu, je opazil, v kako hudi stiski je, zato ga je ljubeče nagovoril in ga skrivoma vprašal: “Kaj to pomeni, Geoffroy? Zaradi česa si tako otožen in žalosten? To ni v tvoji navadi.” Geoffroy je nato globoko zavzdihnil in odgovoril: “Žalost sem jaz sam, moj brat, v življenju ne bom nikoli več vesel.”