Viadukt so začeli graditi kot del Južne železnice leta 1850. Gradnja 561 metrov dolgega in 38 metrov visokega viadukta je trajala 7 let. V tem času so v mehka barjanska tla zabili 4000 hrastovih pilotov, za 24 obokanih stebrov so porabili 31.600 kubičnih metrov obdelanih kamnitih blokov, 31.000 kubičnih metrov lomljenca in okoli 5 milijonov opek.
Večino kamnitih blokov so pripeljali iz kamnoloma v Podpeči, nekaj pa iz manjših kamnolomov v bližnji okolici. Višina spodnje etaže je znašala 19 metrov, razmik med stebri pa 15 metrov. Zgornja etaža je bila visoka 15 metrov.
Zahtevna gradnja
Borovnica, mala vas v južnem delu Ljubljanskega barja, je v tistem času štela približno petdeset hiš. Med množico delavcev, ki so prišli v Borovnico, je bilo največ Furlanov. Njihova oskrba je bila zahtevna naloga, pri kateri je sodelovala vsa vas.
Gradnja je potekala z nečloveškimi napori in s precej primitivnimi sredstvi. Leta 1855 je kolera razredčila število delavcev. Ne glede na to pa je bil viadukt ob odprtju prava tehnična in arhitekturna mojstrovina. Poskusno vožnjo iz Ljubljane v Borovnico so opravili 28. oktobra 1856, tik pred prihodom cesarja Franca Jožefa, ki se je peljal čez viadukt, ko si je šel ogledat Postojnsko jamo.
Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.