Krščansko svetišče, posvečeno Princu med angeli, je zgrajeno na vrhu majhnega vulkana, ki je ugasnil že pred milijoni let. Od leta 1840 velja za zgodovinski in državni spomenik Francije. Gre za svetišče svetega Mihaela iz Aiguilhe.
Preberite še:
Skrivnostni francoski samostan, ki se iz griča spreminja v otok
Na poti do Compostele
Izročilo pravi, da je bil eden prvih romarjev v Santiago de Compostela leta 950 tisti, ki je razmišljal o postavitvi kapelice na vrhu te vulkanske skale.
Gradnja se je začela takoj zatem, temeljni kamen pa je postavil škof Gotescalco. Majhno svetišče je bilo nato leta 962 posvečeno svetemu Mihaelu. Z leti so častilci nadangela prihajali v vedno večjem številu, kar je lokalne oblasti prisililo, da se je kapela razširila čez celotno območje, ki je na voljo na vrhu vulkana.
Preberite še:
Osupljivo svetišče na Portugalskem, ki se skriva v gozdu
Eno izmed svetovnih čudes
Pesnik Ugo d’Avignon je v svojem delu La Velleyade (1630) z verzi povzel čudovito strukturo svetišča: “Nahaja se sredi razkošne vegetacije, ki jo ustvarja sijaj narave, in predstavlja diamant, ki ga je napravil izjemen mojster. Je eno izmed čudes sveta.”
Vrh je čudovito obkrožen z romansko cerkvijo, ki je tako dobro povezana s samo skalo, da se zdi, da jo nadaljuje. Če ga pogledamo od daleč, gre za pravi obelisk, visok 88 metrov, ki stoji izoliran z vseh strani, na desnem bregu reke Borne, pritoka Rhone. Sveti Mihael iz Aiguilhe je resnično edinstvena zgradba.
Preberite še:
Neverjetno potovanje do cerkve, ki je vklesana v gorovje
Od Merkurja do Mihaela
Zgodovina pravi, da je na tem vrhu že pred cerkvijo obstajal poganski tempelj, posvečen Merkurju. Med Galci so bile namreč naravne znamenitosti pogosto predmet posebnega kulta. A takrat je bilo zelo težko stopiti na vrh vulkana.
Ustanovitveni akt kapele svetega Mihaela je ohranjen, odkar je Galija krščanska. Dekan kapitlja katedrale Notre-Dame v Puju Truannus je po pridobitvi dovoljenja škofa Gotescalca izklesal pot, da je na tak način naredil dostop do vrha skale, “kamor so se do takrat najbolj spretni možje komaj povzpeli”.
Strah pred koncem sveta
Na vrhu tega prej poganskega kraja je bilo treba zgraditi oratorij, posvečen svetemu Mihaelu. Truannus je v to kamnito maso izklesal 220 stopnic. To se je dogajalo okoli leta 1000, ko je med ljudmi prevladoval strah pred domnevnim skorajšnjim koncem sveta.
Svetišče je tako obdano s krožno potjo, ki včasih sledi goli skali, včasih pa stoji na velikih opečnih obokih. Na zahodni strani, stran od svetišča, stoji petnadstropni zvonik, ki ga krasi kamnita piramida.
Preberite še:
Mogočna Marijina bazilika, v kateri vsak kotiček spregovori svojo zgodbo
Bolnišnica in samostan
Od postavitve svetišča je bila nanj pritrjena majhna hiša, ki je služila kot zatočišče puščavnikom. Poimenovali so jo opatija Séguret. Pod episkopatom Ademara di Monteila sta bila ob vznožju skale Aiguilhe zgrajena še bolnišnica in samostan.
V svetišču se je skozi stoletja zvrstilo mnogo romarjev. Velikokrat je bilo prav to svetišče zadnja točka romanja na goro Anis. Predvsem pa so se na znamenito skalo povzpele množice v času obletnic in času jubilejev v bližnjem mestu Puy.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Samostan, ki stoji na vrhu 40 metrov visokega monolita
Preberite še:
Poleg poševnega stolpa v Pisi se nahaja še ena mojstrovina
Preberite še:
Izgubljena srednjeveška cerkev bo leta 2021 “vstala” iz jezera Vagli v Italiji
