Prehod iz mladostništva v odraslost je lahko kompleksen proces osamosvajanja, v katerem se med drugim pokaže tudi, kakšno “čustveno dediščino” smo podedovali v izvorni družini oz. kako so nas opremili za življenje: kako vzpostavljamo odnose, kako reguliramo stres, kako rešujemo konflikte, kako se borimo s strahovi, kako premagujemo različne življenjske izzive ipd.
Pri 30 še doma?
Faza osamosvajanja pri mladih odraslih se je danes časovno zamaknila in več ni vezana na večje življenjske dogodke oz. razvojne naloge, kot je to bilo prej (poroka, konec šolanja, selitev, zaposlitev, …). Če je prej časovni mejnik osamosvojitve določalo največ 25. leto, se je ta mejnik danes pri mladih odraslih zamaknil tudi krepko v trideseta leta.
Preberite še:
Sveto zdravilo proti prepirom pod domačo streho
Več fleksibilnosti prinaša lažje funkcioniranje
Kako se bomo sami soočali s stresom in s stresorji, ki ga povzročajo, je v veliki meri odvisno od tega, kako so se s tem spopadali naši najbližji. V vsaki razvojni fazi se srečujemo z izzivi in razvojnimi nalogami.
Faza osamosvajanja še posebej predstavlja izziv zato, ker je to čas, ko se oseba postavi na svoje noge, dokončno izoblikuje svoj sistem prepričanj in vrednot, pridobi poklic, teži k finančni in čustveni neodvisnosti od staršev oz. v splošnem k življenju “na svojem”. Bolj, kot smo fleksibilni in prilagodljivi, večji potencial imamo, da bomo tem nalogam kos. Ali bomo to fleksibilnost pridobili po naravni poti, pa je v veliki meri odvisno od tega, v kakšnem okolju smo odraščali.
Preberite še:
Kako lahko odnos med očetom in hčerjo vpliva na njeno prihodnost
Spodbudno okolje vzgaja osebe, ki se lažje osamosvojijo
Spodbudno okolje, ki otrokom in mladostnikom posreduje čim več raznovrstnih izkušenj, daje čustveno barvitost in občutek, da so vsa čustvena stanja sprejemljiva in v redu; da so težave le določeni izzivi na življenjski poti, ki pa se jih da premagati.
Spodbudno je tisto okolje, ki bo v veliki meri odločalo o tem, kakšen stresni odziv bo izoblikoval posameznik. Vsak ima svoj stresni odziv – individualen način, kako se odziva na stresne situacije (v šoli, službi, v partnerskih odnosih …).
Preberite še:
V življenju se s starši prepiramo, ko jih ni več, pa bi jih radi vsaj za trenutek spet imeli ob sebi
A največji vpliv na oblikovanje očal, skozi katera gledamo na svet in stresnega odziva, ki deluje kot naš ščit, ko udarimo ob stresno situacijo, ima prav primarna družina oz. skrbniki, ob katerih odraščamo. Družina je okolje, v katerem odraščamo, se oblikujemo, klešemo ter prevzemamo njen sistem vrednot in prepričanj. Od sporočil, ki jih v tem okolju dobivamo, je odvisno, ali bo korak osamosvojitve oz. odhod od doma za nas lažja ali težja odločitev.
Čas za oblikovanje lastne perspektive
Vpliva na to, v kakšnem družinskem okolju odraščamo, nimamo. Zagotovo pa imamo vpliv na to, kako se bomo do te izkušnje opredelili, ko odrastemo. Naša perspektiva je tista, ki določa, ali določeno izkušnjo dojemamo kot blagoslov, priložnost za rast oz. priložnost, da nekaj naredimo drugače, ali nasprotno: se vdamo in rečemo, da se nič ne da spremeniti.
Na prehodu iz mladostne dobe v odraslost oz. najpozneje v času osamosvajanja od primarne družine imamo priložnost, da se odločimo, kaj (v čustvenem smislu) želimo od svojih prednikov obdržati, kaj pa je tisto, s čimer se nismo strinjali, kar nam ni koristilo ne takrat, ne danes.
Preberite še:
Ali naj imajo starši besedo pri izbiri zakonca?
Krepimo se!
Čas osamosvajanja prinaša napore, a je hkrati tudi čas, ko je treba narediti “čustveni obračun” – nekatere stvari spustiti v svoje življenje; nekatere pa pustiti zadaj, da gredo stran, torej “od-pustiti”.
Krepimo se! Glejmo na to fazo kot na veliko priložnost, ki nam je dana, da si življenje uredimo v skladu s tem, kdo smo in kaj želimo postati.
To obdobje je polno potenciala in obilja za uvajanje sprememb ter delo na osebnostni rasti prav zato, ker telo lahko prenaša več fizičnih in čustvenih naporov takrat, ko je mlajše. Zato ne pozabimo – fleksibilnost je mlademu telesu naravno dana – izkoristimo to!
Preberite še:
Nagrada ni največ. “Največ je, kot te otroci objamejo, jokajo, vidiš, da so srečni”
Preberite še:
“Na Štajerskem je vse bolj ‘na izi’, proti zahodu je bolj napeto”
Preberite še:
Marko Juhant: “Včasih se je treba pri vzgoji malo zabavati”