Povezava nekaterih papežev 20. stoletja z angeli je bila za nekatere izmed njih zelo intenzivna.
Pij XI: nebeški vodnik za raziskovalce
Papež Pij XI. (Achille Ratti, 1922–I939) se je vedno skliceval na svojega angela varuha in poudarjal, da se je njegov obisk pogosto pojavljal med vsakodnevnimi dejavnostmi, zlasti ko so bile velike težave.
Preberite še:
Sveta Favstina Kowalska je videla svojega angela varuha
Papež je že od svojega otroštva razumel misli svetega Bernarda Chiaravalle glede spoštovanja in ljubezni, ki jo moramo negovati do svojega angela varuha. Pij XI. priporoča angelsko vdanost zlasti misijonarjem, apostolskim nuncijem, učiteljem in skavtom.
V govoru katoliškim raziskovalcem iz leta 1923 pravi: “… raziskovalcem vedno priporočam predanost angelom. Raziskovalec pogosto ostane sam, omejen le na svoje moči in sredstva. A ne pozabite, da imate nebeškega vodnika, da Božji angel bdi nad vami. Ta misel vam bo dala pogum in zaupanje v dragoceno pomoč.”
“Bil je zelo predan angelom varuhom”
Kardinal Carlo Confalonieri v svoji biografiji Pij XI. od blizu piše: “Bil je zelo predan angelom varuhom, predvsem svojemu in tistim, za katere je verjel, da so odgovorni za cerkvene urade in različne teritorialne okoliščine. Ko je moral opraviti kakšno zelo občutljivo stvar, je molil k svojemu angelu, naj pripravi in olajša pot. Dejansko je v posebnih težavah molil tudi k angelu svojega sogovornika, naj razsvetli in pomiri svojega zaščitnika. Ko je vstopil na ozemlje milanske škofije, je pokleknil, da je poljubil deželo, ki mu jo je zaupal Gospod, in prosil za zaščito angela škofije.”
Preberite še:
Angel, ki me varuješ pred vsemi nevarnostmi
Papež Pacelli in nadangel Mihael
Papež Pij XII. (Eugenio Pacelli, 1939–1959) pogosto govori o poslanstvu angelov v življenju Cerkve. “Pastor Angelicus”, kot ga imenujejo, je bil še posebej vdan nadangelu Mihaelu, ki ga je leta 1949 imenoval za zaščitnika radiologov ter radioterapevtov, saj je nadangel Mihael obdarjen z božansko močjo proti silam teme.
Papež Pacelli je v svetem letu 1950 z encikliko “Humani generis” znova potrdil tradicionalni nauk o angelih in obžaluje, da nekateri postavljajo pod vprašaj svoje osebne varuhe in jih zreducirajo le na mitske figure.
Preberite še:
Kako hitro se premikajo angeli?
Janez XXIII. in ljubezniva vez z Bogom
Papež Janez XXIII. (Angelo Roncalli 1959–1963) je pri svojih 18 letih v svojem dnevniku iz semenišča zapisal: “Nebeški angel je vedno z menoj, saj ga vodi nenehna ljubezenska vez s svojim Bogom. Kakšen užitek, če samo pomislim na to! Angel me vedno spremlja, me gleda, moli zame in bdi nad mojo posteljo, medtem ko spim.”
Ko je bil še apostolski nuncij v Franciji, je v pismu svoji nečakinji redovnici zaupal svojo ljubezen do teh nebeških bitij:
“Kakšna tolažba je, če čutimo nebeškega skrbnika, vodnika naših korakov in prič naših še tako intimnih dejanj zelo blizu nas. Vsaj petkrat na dan molim njegovo molitev in se pogosto duhovno pogovarjam z njim, vendar vedno pomirjen in v miru. Ko moram obiskati nekatere pomembne osebnosti, mu naročim, da se dogovori z angelom varuhom te visoke osebe, da bo vplival na njegovo pripravljenost za pogovor. To je majhna pobožnost, ki me jo je naučil sveti oče Pij XI. ”
V dobrih petih letih pontifikata je “dobri papež” vsaj 40-krat komentiral dolžnosti angelov varuhov in vernikom vedno priporočal predanost angelom. Papež Janez se je zapisal v zgodovino, ker je sklical drugi vatikanski ekumenski koncil.
Preberite še:
Italijanska gora, na kateri se je štirikrat prikazal sveti nadangel Mihael
Pavel VI., katekizem in angeli
Pavel VI. (G. B. Montini, 1963–1978) je papež, ki je po smrti svojega predhodnika dokončal drugi vatikanski koncil, ki pravzaprav malo govori o angelih in demonih, saj je njegov namen predvsem pastoralni in ne dogmatični.
Po drugi strani pa komisija kardinalov, ki jo je leta 1967 imenoval prav Pavel VI., v izjavi o “novem nizozemskem katekizmu” potrjuje, da je obstoj angelov resnica vere: “Katekizem mora poudariti, da je Bog poleg otipljivega sveta v katerem živimo, ustvaril tudi kraljestvo duhov, ki jim pravimo angeli.“
V encikliki, ki jo je napisal 30. junija 1968 ob koncu leta vere, dvakrat imenuje angele. Na začetku: “Verujemo v enega Boga, Očeta, Sina, Svetega Duha, Stvarnika vidnih in nevidnih stvari, ki so čisti duhovi, imenovani tudi angeli”, in ob koncu: “… povezane s svetimi angeli v božjem kraljestvu”.
Preberite še:
Hm, le kaj počnejo angeli?
Janez Pavel II. in velika lekcija o nebeških duhovih
Janez Pavel II. (K. Wojtyla, 1920–2005) je papež, ki je o angelih v 2.000-letni zgodovini Cerkve govoril več kot vsi drugi papeži. Posvetil jim je celo vse kateheze ob sredah v poletju leta 1986:
“Danes, tako kot v preteklosti, o teh duhovnih bitjih razpravljamo z večjo ali manjšo modrostjo. Priznati je treba, da je zmeda včasih velika, posledično pa tveganje, da bo Cerkev na angele prenesla tisto, kar ne spada v vero, ali obratno, da bi izpustili kakšen pomemben vidik razkrite resnice.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Izgubila sta sedem otrok. Zdaj jih imata devet – dva na zemlji, ostale pa v nebesih
Preberite še:
4 prispodobe, ki nam pomagajo razumeti, kaj je Cerkev
Preberite še:
Kaj narediti z vsemi risbami, če vaš otrok rad riše
