O sebi pravi, da je duša popotnica in občudovalka lepote v vseh življenjskih situacijah. Poleg tega je Bernardka prijateljica sebi in drugim, skoraj 10 let žena in mama treh otrok.
Dijaki Gimnazije Želimlje jo poznajo kot vzgojiteljico. Njeno življenje je tesno povezano tudi z glasbo – poje v skupinah Rozalije in O’grlice – poleg tega je zaljubljena v fotografijo, dihanje svežega zraka, sol v laseh, drzne akorde, poezijo, smeh do solz, pikantno hrano, izlete s kombijem, svobodni ples in dobre zgodbe.
Skupaj s prijateljico Karolino Repar sta pred leti ustanovili Zavod za aktivno in ustvarjalno starševstvo BEla KAva, danes pa se pod tem imenom skriva vse njuno ustvarjanje, ki si ga lahko ogledate tukaj.
Preberite še:
Gimnazija, kjer se mladi počutijo kot doma
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Pred leti sem poslušala predavanje o pomembnosti jutranje rutine. Verjamem, da se po jutru dan pozna. Strašno mi je všeč ideja, da se zjutraj zbudim pred vsemi ostalimi in imam nekaj trenutkov (recimo 20 minut) samo zase. Grem ven, sedem na rob travnika z razgledom in preberem odlomek iz Svetega pisma. Lahko tudi samo kakšno duhovno misel. Zahvalim se za noč in vizualiziram dan, ki je pred mano. Skratka, uredim si misli in se z nasmehom vrnem v hišo. Mož ravno pripravlja zajtrk, jaz pa skuham še kavo. Potem skupaj zajtrkujeva in klepetava …
Ja, ta ideja mi je res všeč. In tudi verjamem, da bo nekoč postala resničnost. Morda takrat, ko si bodo otroci želeli spati dlje kot do šestih. Trenutno pa sem zelo zadovoljna z vsakim jutrom po kvalitetno prespani noči.
Preberite še:
Pripravite si “čudežni” napitek za dobro jutro
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Moram priznati, da trenutno živim brez ogledala. Umijem si obraz in počešem lase. Vsake toliko časa mi mož ali kateri od otrok reče, da sem lepa, in jaz mu verjamem.
Preberite še:
“Ne potrebujem dragih stvari, le občutek za lepo in obvezen nasmeh na obrazu”
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Mislim, da se red v glavi projicira navzven – na pisalno mizo, torbico, frizuro, nohte, točnost … Sem zelo daleč od popolnosti, vendar se resnično bolje počutim, kadar se malo bolj uredim – navznoter in navzven. Umetniške duše pač ljubimo skuštrane lase in bose noge. Če pa zraven dodam jasen obraz in mirno srce, je to zame čudovita urejenost – mnogo ljubša od fine obleke, maskare in laka za nohte.
4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Pravzaprav ne vem, kje se ne. Duhovna hrana je vse, s čimer hranim svojega duha. Želim si čim manj balasta – stvari in misli, ki me delajo bolj čemerno, zavistno, nezadovoljno s sabo in svetom.
Tisto dobro hrano pa dobim med pogovori z ljudmi vseh vrst. Zelo velikokrat se mi zgodi, da zajadramo bolj na globoko. Tudi pri delu z mladimi čutim veliko duhovno rast, ker so sami tako željni rasti in odkrivanja stvarnosti.
Preberite še:
Helena Fojkar Zupančič: Glasba mi pomaga odkrivati resnico o sebi
Glasba pa se mi zdi sploh najmočnejše sredstvo (če se temu tako reče) za pot do srca. Uživam v ustvarjanju glasbe in v poslušanju. Oboje mi pride do srca. Nazadnje me je močno prevzela Darovanjska pesem Blaža in Zale Podobnik (Duo Vitraž). Vem, da nisem edina, tako da vam privoščim, da jo slišite tudi vi.
5.Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite svojemu možu?
Hvala za to vprašanje. Mi je dalo misliti in kar malo sem oklevala z odgovorom. Želela bi si več dvojine, tega se močno zavedava oba. Najini najljubši trenutki so večerje s polno skledo domače solate in kozarcem modre frankinje – doma, na potovanjih, kjerkoli.
6. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
Moja služba je tudi služba od doma, tako da dela ne nosim domov, ampak je že doma. 😉 Mislim, da sem kar veliko naredila na tem, da čas namenoma posvetim družini in nisem z glavo drugje. Se pa seveda še vedno zgodi. Srečujem veliko ljudi in v glavi nosim njihove zgodbe, o katerih razmišljam. Me pa to ne obremenjuje do te mere, da bi bila doma zaradi tega izžeta. Pred tretjo porodniško sem močno čutila, kje mora biti moje srce. Na več koncih je pač težko.
Preberite še:
“Kadar sem slabe volje, ponavadi zame poskrbijo moji fantje”