Življenje je resnično polno presenečenj, največja pa so tista, ko ljudje premagajo napovedi zdravnikov in dosežejo več, kot bi lahko od njih kdaj koli pričakovali. Hvala Bogu je bilo tako tudi za 18-letna Odina Frosta in Jordana Granberryja.
Mladeniča iz ameriške zvezne države Teksas sta se rodila s hudimi možganskimi okvarami in zdravniki so jima ob rojstvu napovedali malo možnosti za preživetje. Fanta pa sta presegla vsa pričakovanja in sta pred dnevi uspešno maturirala na domači gimnaziji.
Preberite še:
Deček, rojen v 23. tednu nosečnosti, kljubuje vsem napovedim
Že pri treh letih spletla močno prijateljsko vez
Njuna zgodba je še posebej ganljiva, saj sta se prvič srečala na šoli za otroke s posebnimi potrebami, ko sta bila stara tri leta, in takrat se je med njima spletla močna prijateljska vez. Skupaj sta obiskovala poseben izobraževalni program in postala neločljiva, čeprav nobeden izmed njiju ne more govoriti, je v pogovoru za medije pojasnil Odinov oče Tim.
Tim je še povedal, da so morali ženi predčasno sprožiti porod, ker je trpela zaradi preeklampsije. “Imela je resnično težak porod. Ko se je [Odin] rodil, je komaj, res komaj dihal.” Po dveh tednih na oddelku za intenzivno nego novorojenčkov v Dallasu, kjer se je štirinajst dni prej rodil tudi Jordan, je Odinova družina tri leta preživela v nenehnem obiskovanju bolnišnic, zdravniki pa so dečku napovedali le dva odstotka možnosti preživetja.
Zgodba o Jordanovem rojstvu je precej podobna: zaradi pomanjkanja kisika je utrpel hude možganske poškodbe. Njegova mati Donna je povedala, kako so ji zdravniki napovedali, da bo deček dočakal največ sedem let.
Toda oba sta iz dneva v dan bolj napredovala in se krepila. Odin se je v starosti štirih letih celo naučil hoje z opornicami, za kar so bili starši prepričani, da mu ne bo nikoli uspelo.
Preberite še:
Neverjetni dedek: vnukinji s cerebralno paralizo je uresničil sanje in ji naredil kolo
Ko besede niso potrebne …
Čeprav se nobeden od njiju ne sporazumeva z besedami, sta dečka v šoli postala neločljiva prijatelja, povezala pa ju je skupna ljubezen do glasbe. “Ko je moj sin začel hoditi, Jordan pa ne, sta kljub temu ostala tesno povezana. Moj sin je poskušal vstati in potiskati Jordanov voziček, ves čas je stal ob njem in ga na nek način varoval.”
Obe družini sta se povezali. Jordanova mama, frizerka, je vajena striči otroke s posebnimi potrebami, in je enkrat mesečno priredila družinsko striženje, kar jim je dalo priložnost, da so nekaj časa preživeli skupaj.
Preberite še:
Zdravnikom uspela neverjetna operacija, ki je rešila življenje še nerojenega otroka
… in se uresničijo sanje
Končno, po 15 letih upiranja vsem napovedim, pa sta najboljša prijatelja uspešno maturirala na svoji šoli. Kot je povedal Tim, sta obe družini oklevali, ali naj se zaradi epidemije koronavirusa udeležita slovesne podelitve maturitetnih spričeval, naposled pa sta prišli do zaključka: “To je enkratna priložnost v življenju; naj se fanta sprehodita po maturitetnem odru!”
In to sta tudi storila. Odin je potrdilo za svoje trdo delo prejel v spremstvu očeta, s katerim sta si nadela enaki srajci. Čeprav svojih občutij ni mogel izraziti z besedami, je Tim pojasnil, da je čutil sinovo vznemirjenost in navdušenje, ko sta se z roko v roki sprehodila po odru. Tik za svojim najboljšim prijateljem je po maturitetno spričevalo prišel še Jordan.
“Česa podobnega nismo nikoli pričakovali. Nismo si drznili upati, da bo preživel … danes pa stopa po maturitetnem odru,” je ganjeno pripovedoval Tim.
Po slovesnosti sta mladeniča skupaj pozirala za spominske fotografije, ki so zelo podobne fotografijam dveh dečkov izpred petnajstih let. Njun dosežek pa je plod spodbud in predanosti njunih družin, ki sta dokazali, da tam, kjer je življenje, vedno obstaja tudi upanje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
To je Laura. Mali čudež s svetlimi lasmi
Preberite še:
Mladenič s cerebralno paralizo sporoča: Vzemite življenje, kakršno je
Preberite še:
Ganljivo: vsak večer je splezal do okna bolniške sobe, kjer je umirala njegova mama
