32-letna Benedetta De Luca iz Kampanije, dežele na jugu Italije, je pravnica z diplomo o pravicah invalidov, na Instagramu pa se ponaša z več kot 56 tisoč sledilci. Je trdna, pogumna in sijoča ženska, ki se kljub trpljenju, ki ga je morala prenašati že od malih nog, smeji življenju in v prihodnost gleda s hvaležnimi in upanja polnimi očmi.
18 kirurških posegov
Benedetta trpi za redko boleznijo, ki prizadene enega na 60 tisoč otrok, a je prek te svoje preizkušnje postala trdna in zgled drugim. Ne more hoditi, premika se le z berglami ali invalidskim vozičkom, od rojstva pa je prestala že kar 18 operacij.
Preberite še:
Nima rok in nog, a je v pomoči drugim našla svoj smisel
“12 let svojega življenja sem preživela na bolniški postelji. Živim z mamo in fantom. Najino razmerje se je rodilo med pandemijo. V preteklosti sem bila tudi žrtev ustrahovanja, vendar se nikoli nisem pustila potreti, saj sem s pomočjo družbenih omrežij uspela vzeti življenje v svoje roke.”
In prav družbena omrežja so tista, s katerimi Benedetta sledi svojemu cilju: “Jasno povedati in dati ljudem razumeti, da raznolikost ne sme biti diskriminirana.”
Preberite še:
Po težkem otroštvu je postala slavna manekenka in voditeljica, a je tudi to ni pripeljalo do sreče
Modne revije
Navdušenka nad modo in ličenjem je svojo priljubljeno rdečo šminko začela kombinirati z barvo svojega invalidskega vozička. Benedetta je tako ustvarila italijansko modno znamko Inclusive in danes oblikuje sanjske obleke za deklice na invalidskih vozičkih in tudi večerne toalete. Organizira pa tudi modne revije z invalidnimi dekleti.
“Skupaj nas je štirideset, nekatere smo na invalidskih vozičkih, druge so slepe ali imajo Downov sindrom. Ne želimo, da bi nas ljudje pomilovali. Želim si, da bi ta dekleta, ki prej zaradi sramu niso mogle pokazati svojega telesa, zdaj z veseljem nosila elegantna oblačila in visoke pete. Navdušene so, saj pravijo, da so prvič odkrile, da v sebi skrivajo ženstvenost, gracioznost.”
Benedetta ne mara jokati, prepričana pa je, da življenje vsakega posameznika oblikujejo preizkušnje in težave. Nekateri se težje soočajo z bolečino in trpljenjem, kar se je zgodilo tudi njej, vendar zaradi tega ni izgubila volje do življenja, ravno nasprotno!
“Moj krik ni krik po pomilovanju ali favoriziranju. To je le način, s katerim želim izraziti svojo željo po življenju, da me bo družba sprejela, predvsem pa željo, da se počutim ženstveno, čutno in lepo, tudi če ne morem hoditi v visokih petah.”
Kaj je lepota?
Lepota je celoten videz in zgodba ženske, a tudi in predvsem tisto, kar vzbudi v drugem njena osebnost, njen šarm.
“Kdo pravi, da lepoto, modo in ženstvenost predstavlja samo popolnost? In kdo pravi, da ženska na invalidskem vozičku ne more biti ženstvena, čutna in tudi popolna? Čutnost vsebuje pogled, geste, nasmeh, moč in inteligenco. Ta občutek ljubezni do sebe bi rada vcepila vsem dekletom, ki se ne sprejemajo. Moramo se imeti rade, ko se pogledamo v ogledalo. Ceniti moramo svoje moči, ljubiti svoje pomanjkljivosti. Ne sme biti invalidnost tista, ki bo omejila našo neskončno ljubezen do življenja.”
Preberite še:
Slovenska kuharska mojstrica: “Uspeh še ne pomeni sreče”
Trpljenja in bolečin ne bo nikoli manjkalo, ampak …
Benedetta razkriva tudi, da sta ključni točki, ki sta ji pomagali na življenjski in poklicni poti: potrpljenje in močna volja. Tako je, kot je sveti Janez Pavel II. svetoval mladim, Benedetta vzela svoje življenje v svoje roke in iz njega naredila pristno mojstrovino:
“V življenju sem pridobila veliko izkušenj, a trpljenje in bolečina seveda ne bosta nikoli izginila iz mojega vsakdanjika. Velikokrat me je bolezen prisilila, da sem morala v bolnišnico. Toda vedno sem poskušal ostati pozitivna in razmišljala, da mi bo tudi tokrat uspelo. Še vedno lahko svetu veliko povem, naredim, pokažem. Živim zaradi spominov in močnih čustev, ki jih ne bom nikoli pozabila. V življenju sem naredila toliko stvari, na katere sem zelo ponosna! Oborožite se s potrpljenjem in voljo. Vzemite življenje v svoje roke in iz njega naredite mojstrovino.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
V Compostelo na invalidskem vozičku? “Vse bo v redu, uspeli bomo!”
Preberite še:
“Camino je neka vzporedna resničnost. Skrbi odložiš nekje med potjo”
Preberite še:
“Nisem Superman, tudi jaz se kdaj zjočem, a ne obupam”