Mikavno je razmišljati o tem, da je popolnost v duhovnem življenju mogoče doseči le kot puščavnik sredi divjine, ki se na lastno pobudo prehranjuje le s kobilicami in medom.
Toda za mnoge med nami je to precej daleč od popolnosti!
Popolnost ne pomeni, da počnemo neobičajne stvari, temveč da povsem običajne stvari počnemo na neobičajen način.
Preberite še:
15 napotkov, kako tudi najbolj vsakdanja opravila narediti sveta
Sv. Janez Henrik Newman je to zamisel predstavil v enem svojih premišljevanj z naslovom A Short Road to Perfection (Kratka pot do popolnosti, op. prev.).
Takole piše: “Stara modrost svetnikov pravi: če želimo biti popolni, nam ni treba nič drugega kot dobro izpolnjevati vsakdanje obveznosti. Kratka pot do popolnosti – kratka ne zato, ker je lahka, pač pa zato, ker je primerna in razumljiva.”
Preberite še:
Kako lahko tudi v hrupnem vsakdanjiku najdete potrebno tišino
Vsakdanja, a junaška stvar
Najbolj junaška stvar, ki jo lahko v dnevu opravimo, je pogosto pomivanje posode! Morda se od nas pričakuje, da se bomo odpovedali svoji sebičnosti in opravili dobro delo za družinskega člana ali pa mu zgolj namenili prijazen nasmeh.
Pogosto iščemo nekaj “svetniškega”, kar bi storili, v resnici pa lahko postanemo sveti prav tam, kjer smo.
Newman potrjuje to osrednjo resnico in nas spodbuja, naj pri svojih vsakdanjih opravilih poiščemo načine, kako postati svetniški.
Če me vprašate, kaj naj storite, da boste popolni, vam najprej rečem – ne poležavajte v postelji, ko bi že davno morali vstati; vaša prva misel v dnevu naj bo namenjena Bogu; pogosto prejemajte presveti zakrament; pobožno molite Angel Gospodov; jejte in pijte v Božjo čast; marljivo molite rožni venec; bodite zbrani; odganjajte slabe misli; vsak večer pobožno premišljujte; vsak dan si izprašajte vest; pravočasno se odpravite v posteljo, pa boste že popolni.
Preprosto, ali ne? To je “kratka” pot do popolnosti, ki pa ni brez križev in trpljenja.
Če želimo postati svetniki, ni treba, da se odpovemo vsem človeškim stikom. Postati svetnik pomeni, da vsako svojo obveznost opravimo z veliko ljubezni in predanosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Zakaj je pomembno, da tisto, kar prejemamo, tudi vračamo
Preberite še:
“Preden sem šla na Madagaskar, je bila moja najljubša terapija ‘šoping’, zdaj pa …”
Preberite še:
Neverjetna zgodba para, ki je po petih otrocih dobil še četvorčke
