Dublin, julija 1884. Pozno je že. Ko se je sonce počasi spuščalo za obzorje in je svež vetrič zavel po ulicah četrti North Strand, se je Matt napotil pred bližnji pub O’Meara in nestrpno čakal na obiskovalce. Spreletaval ga je drget in le stežka je umiril tresoče dlani. Že teden dni je minil, odkar mu je kavarnar Tom rekel, da mu ne bo več postregel, dokler ne poravna vseh dolgov. Med zdravljenjem, v katerega ga je prisilila prazna denarnica, Matt ni zatisnil očesa in je doživljal migreno za migreno. Ni in ni se mogel nehati tresti.
Preberite še:
Očeta je izgubila v prometni nesreči. “Slovenci pretiravamo v strpnosti do alkohola in hitrosti”
“Slabi” prijatelji
Končno je prišla sobota, ko so pristaniški delavci dobili plačo. Njegovi prijatelji mu gotovo ne bodo odrekli kozarca, saj jih je sam vedno povabil, ko jim je zmanjkalo denarja. Ob misli na kozarec viskija se je začel še bolj tresti. Minute so minevale in Mattu se je zdelo cela večnost. Končno so se pojavili prvi obiskovalci. Matt je olajšano zavzdihnil, ko je na čelu skupine prijateljev zagledal Pata Doyla.
“Hej, Matt!” mu je zaklical Pat. “Prejšnji teden te nismo nič videli, kolega.”
“Ne govori,” mu je odgovoril Matt. “Tom mi noče postreči, dokler ne plačam vseh dolgov. Plačaj mi par kozarčkov in ti plačam naslednjo soboto, obljubim.”
Patu je v trenutku izginil nasmeh z obraza in postal je čemeren. “Veš, ne vem, če imam dovolj za oba. Žal mi je, stari. Popraviva prihodnji teden, velja?”
Pat ni čakal na Mattov odgovor. Bežno ga je potrepljal po rami in hitro vstopil v pub, za njim pa drugi, ki so Matta le na kratko pozdravili in se izogibali njegovemu pogledu.
Matt je ostal kot vkopan. Ni mogel dojeti, kaj se je ravnokar zgodilo. Kljub mrazu mu je zavrela kri v žilah in polastil se ga je občutek krivice in jeze. Kakšna banda egoistov! Vedno je vse naredil zanje, zdaj pa mu odrekajo ubog kozarec pijače. Je to prijateljstvo? Potrt in z rokami v žepih se je napotil proti domu.
Preberite še:
Ozdravljeni alkoholiki svetujejo, kako se zoperstaviti alkoholu
Grenko spoznanje
Ob vsakem koraku je njegova jeza polagoma izginjala, namesto nje se je pojavila globoka žalost in nerazumevanje. Od kod vsa ta grenkoba? Ni ga zdelovala toliko pijača kolikor obnašanje prijateljev. Ali on ni bil vselej velikodušen?
Ob tej misli se je zaustavil. Spomnil se je na violinista, ki mu je izmaknil inštrument, da ga je prodal, da bi lahko še naprej pil. Cesta je bila prazna. Nihče ga ni videl, a Matt je od sramu pokril svoj obraz s tresočimi rokami.
Kakšen hinavec! S kakšno pravico on sodi druge? Človeška narava je tako spremenljiva, ko je odvisna od pijače. Ni se mogel zadržati in je bruhnil v jok, medtem ko ga je v prsih stiskala tesnoba. V mislih je prehodil svojih zadnjih 16 let življenja od plače do kozarca v peklenskem krogu, katerega ujetnik je postal. Bal se je narediti najmanjši gib iz strahu, da se krog ne bi ponovno začel vrteti. Prešinjale so ga mračne misli. Kaj naj naredi, da krog prekine?
Preberite še:
Zanke odvisnosti. Se jih lahko rešimo brez pomoči drugih?
Moč cerkvenega zvona
Nenadoma je zaslišal cerkveni zvon. Vzravnal se je, kot bi ga zadela strela. Sto korakov stran je stala cerkev svetega Frančiška Ksaverija. Rešitev je prišla kot zaslužena klofuta. “Mar nisi Ti tisti, ki rešuje vsega hudega?” se je zaslišal mrmrati.
Trenutek zatem je stekel domov. Umil se je in si oblekel čisto srajco. Srce mu je močno bilo, roke pa so se mu kot po čudežu prenehale tresti. Mati je bila začudena, da svojega pijanega sina vidi doma tako zgodaj. Vprašala ga je: “Kam pa greš tako urejen?”
Brez oklevanja je odgovoril: “V cerkev. Naredit obljubo vzdržnosti.”
“Pojdi z Božjim blagoslovom, a bodi prepričan, da se boš obljube res držal.”
“Ah, mama, saj grem v imenu Tistega, ki rešuje vsega hudega.”
Preberite še:
Dramatičen trenutek Erica Claptona, ko se je odvajal od odvisnosti
Matthew Talbot se nikoli več ni dotaknil pijače in je izbral spokorno življenje v popolni ljubezni do bližnjih vse od svoje smrti 7 junija 1925. Pavel VI. ga je razglasil za častitljivega božjega služabnika 3. oktobra 1975. Številne klinike za zdravljene odvisnosti nosijo njegovo ime. Podobno kot častitljivi Alfred Pampalon prinaša dragoceno pomoč vsem, ki se želijo iskreno osvoboditi jarma alkohola in drugih odvisnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Mama petih otrok, trije od njih imajo redko bolezen. “Otroke prejmemo, ne pa izbiramo”
Preberite še:
Imate zaradi nošenja maske aknasto kožo? Tina ima nekaj rešitev
Preberite še:
10 čudovitih retro imen za deklice
