Nemški skladatelj Beethoven se je rodil pred 250 leti v mestu Bonn. Nimamo podatka, kdaj točno se je rodil, a glede na to, da je bil krščen 17. decembra leta 1770, številni sklepajo, da se je rodil 16. decembra.
Beethoven in evropska himna Oda radosti
Glasbeni strokovnjaki imajo Beethovna za most med glasbenim klasicizmom in romanticizmom. Glavna predstavnika klasicizma sta poleg Beethovna še dunajska skladatelja Wolfgang Amadeus Mozart (1756–1791) in Joseph Haydn (1732–1809).
Beethoven, ki je začel skladati glasbo že tako rekoč kot otrok, se je podpisal pod številne skladbe. Po letu 1800 se je posvetil pisanju simfonij za orkestre. Leta 1824 je tako napisal zadnjo – 9. simfonijo. Odlomek iz te simfonije, ki ima naslov Oda radosti (je uglasbitev istoimenske pesmi nemškega pesnika Friedricha von Schillerja), je od leta 1972 evropska himna.
Preberite še:
Katoliški glasbenik, ki je olajšal branje slepim
Preberite še:
Skrivnostna redovnica, ki je pisala glasbo v baroku
Skladatelj, ki ima težave s sluhom
Znano je, da je imel slavni skladatelj težave s sluhom. Te težave so bile verjetno povezane s kakšno boleznijo, ki jo je prebolel v svojem otroštvu. Njegov sluh je začel opazno slabeti po letu 1796, po letu 1820 pa je popolnoma oglušel.
Kot pove že njegov van v priimku, je imel nizozemske oziroma flamske korenine. Njegov dedek Ludwig van Beethoven se je rodil leta 1712 v kraju Mechelen v današnji Belgiji, takrat pa delu hasburške vojvodine Brabant. Dedek Ludwig se je kot 21-letni mladenič preselil v Bonn, kjer je bil na dvoru tamkajšnjega volilnega kneza najprej pevec, nato pa zborovodja.
Mladi glasbeni genij
Glasbeno pot je ubral tudi njegov leta 1740 rojeni sin Johann. Bil je pevec in violonist na dvoru volilnega kneza. Leta 1767 se je poročil z Mario Magdeleno Keverich. Johann je kmalu opazil glasbeno nadarjenost svojega sina Ludwiga.
Ker so bili to časi, ko je na Dunaju blestel čudežni deček Mozart, je ambiciozni oče svojega sina Ludwiga, pogosto tudi s trdo roko, želel narediti za novega Mozarta. Mladi Ludwig, ki je prve skladbe objavil že leta 1783, se je leta 1787 odšel učit na Dunaj k slavnemu Mozartu, a se je kmalu vrnil domov, ker mu je umrla mama.
Preberite še:
Skrivnostni Slovenec, ki je imel v lasti eno najpomembnejših zbirk
Družinske težave
Družinske razmere pri Beethovnih niso bile ravno najboljše. Po tem, ko je leta 1773 umrl njegov dedek Ludwig, se je premoženjsko stanje poslabšalo. Njegov oče Johann se je vdajal pijači, še zlasti po smrti svoje žene, in na koncu zaradi tega leta 1789 izgubil službo na dvoru.
Ker je bil alkoholik in mu niso zaupali, da bo pametno porabil pokojnino njegovega očeta Ludwiga, so pokojnino nakazovali vnuku Ludwigu. Ta je bil tako že kot najstnik v bistvu hranilec svoje družine.
Beethovnov prijatelj slovenskih korenin
Znova je Beethoven na Dunaj odšel leta 1792. Tokrat za vedno, saj se ni več vrnil v rodni Bonn. Na Dunaju ga je najprej vzel v uk Haydn, imel pa je še več učiteljev. Beethoven je v mestu ob Donavi najprej zaslovel kot pianist, denar je služil tudi z glasbenim poučevanjem otrok plemičev (predvsem deklet) in si nabral nekaj bogatih mecenov.
Na Dunaju je Beethoven spoznal tudi violinista Ignaza Schuppanzigha (Ignac Župančič v slovenski obliki). Ta ga je najprej učil igranja violine, pozneje pa sta postala velika prijatelja. Schuppanzigh je bil v mladih letih zelo postaven, nato pa se je precej poredil.
Šaljivo pikri Beethoven mu je zato posvetil skladbo z naslovom Hvalnica debeluhu. Schuppanzigh je imel slovenske korenine, a se je rodil na Dunaju. Njegov oče je bil v avstrijski prestolnici po nekaterih podatkih učitelj italijanščine, pa drugih pa zdravnik.
Preberite še:
Skrivnostni Slovenec, ki je imel v lasti eno najpomembnejših zbirk
“Kranjec” mu spelje ljubezen življenja
Z Beethovnovim življenjem se je – ne tako prijetno – križala življenjska pot še enega Dunajčana, ki je imel družinske korenine na Slovenskem. To je bil skladatelj baletov Wenzel Robert Gallenberg, potomec kranjske plemiške rodbine Gallenberg. Gallenberg je bil njegov tekmec za srce mlade grofice Julie (Giuliette) Guicciardi.
Beethoven je 14 let mlajšo grofico, ki se je rodila v Galiciji, na Dunaj pa je prišla s starši iz Trsta leta 1800, učil igranja na klavir. Prijatelju je leta 1801 pisal o “dragem sladkem dekletu, ki me ljubi in jo jaz ljubim”. Zaljubljeni Beethoven je lepotici leta 1802 celo posvetil skladbo, a se je ona kljub temu leto pozneje poročila z Gallenbergom. Beethoven se je po ljubezenskem razočaranju zapletel še z nekaj ženskami, a na koncu z nobeno ni stopil pred oltar.
Častni član ljubljanske Filharmonične družbe
S slovensko zgodovino je Beethoven povezan s svojim častnim članstvom v leta 1794 ustanovljeni Filharmonični družbi v Ljubljani. Kot piše slovenski muzikolog Primož Kuret, je Beethoven postal častni član leta 1819. Beethoven je Filharmonični družbi poslal v zahvalo pismo in prepis svojega rokopisa 6. simfonije iz leta 1808. To partituro danes hranijo v ljubljanskem NUK-u.
Zgoraj smo že omenili, da je Oda radosti evropska himna – in to v orkestrski priredbi avstrijskega dirigenta Herberta von Karajana. Ta je imel po očetovi strani daljne grške korenine, po materi Marti Kosmač pa slovenske.
Beethoven je umrl na Dunaju 26. marca 1827.
Preberite še:
Med zdravo spolnostjo in pornografijo. “Ko smo slišani, smo pripravljeni tudi slišati drugega”
Preberite še:
Namesto da svojim bližnjim kažete, kako brezupni so, raje iščite dobro
Preberite še:
Najpogostejše strategije staršev, ki so jim najstniki skrenili s poti