Molitev, post in miloščina so tri duhovne prakse, ki jih spodbujamo v postnem času. Kot del te prakse Cerkev priporoča tudi dobro spoved. In vendar, kar je malce nenavadno, nekateri ljudje občutek krivde vidijo kot oviro za prejem tega zakramenta.
Če že občutite krivdo za nekaj, kar ste izrekli ali storili, to pomeni, da ste dejanje prepoznali kot napačno. In to je dobro. Skrbeti nas morajo ljudje, ki jim ni mar, če so koga užalili ali prizadeli. Ti imajo večjo težavo. Toda vrnimo se k vam.
Namen duhovnika ni, da bi vam vzbudil še večji občutek krivde, temveč da vam pomaga predelati ta občutek in vas osvoboditi, da boste lahko živeli tako, kot si želi Bog. Bog želi razbremeniti vaš jaz, ki je osredinjen le vase.
6 točk za prejem zakramenta svete spovedi brez večjega občutka krivde
Že nekaj časa nisem bil/a pri spovedi
S tem ni nič narobe. To povejte duhovniku in vam bo pomagal. Duhovnik razume ljudi, ki pozabijo ali se celo nikoli niso naučili, kako pristopiti k spovedi. Ko torej vstopite v spovednico, mu recite:
“Že nekaj časa nisem bil/a pri spovedi in pozabil/a sem že, kako to gre. Ali mi lahko pomagate?” (ali) “Tega nisem še nikoli počel /a. Sploh ne vem, kako začeti.”
Predvsem si zapomnite eno stvar
Namen duhovnika ni, da vas obsoja, temveč da je posrednik Božje ljubezni in odpuščanja. Duhovnik je tam zato, da služi vam in vašemu odnosu z Bogom.
Preden se srečate z duhovnikom
V pripravi na spoved premislite o teh dveh vprašanjih:
- Kdaj ste bili nazadnje pri spovedi?
- Kaj si želite, da bi vam Bog odpustil? Če niste prepričani, se vprašajte, kaj vas je spodbudilo k temu, da greste k spovedi. Morda:
- niste v rednem stiku z Bogom,
- ste nekoga namerno prizadeli,
- ste storili nekaj, kar ni v skladu s krščanskim življenjem,
- ne zmorete odpustiti zamere do nekoga, ki vas je prizadel, ali nekoga, ki ga imate radi.
Tudi tega ne pozabite
Spoved ni sojenje, na katerem bi bila vaša usoda v rokah sodnika ali porote, temveč je del zakramenta Božjega odpuščanja — ljubečega Božjega objema, ki je namenjen prav vam.
Bog ve, da niste popolni, zato vam daje Jezusa. Jezus je umrl na križu in vstal od mrtvih. Z Jezusom skozi smrt potujete v življenje. Z Jezusom se lahko pomaknete od občutka krivde do življenja, kakršnega si On želi za vas.
Pokora
Duhovnik vam bo naložil pokoro, običajno kakšno preprosto dejanje, povezano s tem, za kar si želite odpuščanja.
Na pokoro glejte kot na zdravilo, ki vam ga zdravnik predpiše za odpravo določene zdravstvene težave: pokora vam bo pomagala odpraviti negativne učinke, ki jih povzroči greh. Duhovnik vam bo morda predlagal tudi, da si predstavljajte širšo sliko svoje težave.
Odpuščanje
Duhovnik vam bo nato podelil odvezo. Besedam, ki jih izgovarja, pozorno prisluhnite, kot bi jih izgovarjal Jezus. Navsezadnje se v resnici spovedujete Jezusu in Jezus je tisti, ki vam odpušča.
Ta molitev obenem čudovito povzema katoliško teologijo odpuščanja in sprave.
Bog Oče usmiljenja, ki je s smrtjo in vstajenjem svojega Sina svet spravil s seboj in poslal Svetega Duha v odpuščanje grehov, naj ti po službi Cerkve podeli oproščenje in mir. In jaz te odvežem tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
Bog čaka; pustite mu prostor
To je to! Ko boste odhajali, gotovo ne boste občutili večje krivde.V resnici bo ravno nasprotno. Zakrament sprave (torej spoved) vam pomaga, da se vaši občutki krivde spremenijo v toplino Božje milosti, ki bo preobrazila vaše življenje.
Dodatna ugodnost: tu je še nekaj navedkov o odpuščanju, nekateri iz Svetega pisma, drugi od papeža Frančiška:
- Sv. Peter: “O njem pričujejo vsi preroki: Vsakomur, ki veruje vanj, so v njegovem imenu odpuščeni grehi.” (Apd 10,43)
- Sv. Pavel: “Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.” (Ef 4,32)
- Papež Frančišek: “Bog se nikoli ne naveliča odpuščati. Mi se ga naveličamo prositi za odpuščanje.”
- Papež Frančišek: “Bog čaka; čaka, da mu bomo namenili vsaj malo prostora, kjer bo lahko znotraj nas udejanjil svoje odpuščanje in ljubezen. Le tisti, ki se ga je dotaknila in ga ljubkovala nežnost njegovega usmiljenja, resnično pozna Gospoda.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
