Ko otroci pridejo v najstniška leta, se starši začnejo pripravljati na “tisti” pogovor. Morda jih glede spolnosti obdaja občutek nelagodja, zato na koncu zvenijo pridigarski in površinski. Po mnenju francoske spolne terapevtke Thérèse Hargot pa bi mnogi najstniki najraje pobegnili daleč stran od svojih staršev, ko ti začnejo pogovor z besedami: “Pogovoriti se moramo!”
Kakšen je torej pravilen pristop k tej tematiki? “Pogovor o spolnosti moramo začeti čim prej,” predlaga Hargotova. “Spolnost se namreč začne razvijati zelo zgodaj … Temelji pa na tem, kako starši vidijo svojega otroka.”
Pogovor z osnovnošolcem se mora razlikovati od tistega s srednješolcem
Otrokovo predstavo o spolnosti oblikuje okolica. Odvisna je od tega, ali se starša ljubita in ali je njuna spolnost v skladu s sporočilom, ki ga želita posredovati. “Način, kako starša živita in kako ljubita drug drugega, je vreden več kot tisoč besed,” pove Hargotova.”Srečen starš ne razmišlja o tem, kako in kdaj mora začeti pogovor o spolnosti.”
Toda ta nebesedna vzgoja ni popoln nadomestek za bolj neposreden pogovor o tem vprašanju. Tudi tukaj morajo starši izkazati svojo potrpežljivost in poznavanje vzgojnih prijemov. Če se želimo dandanes odmakniti od splošne razprave, ki spolno izkušnjo predstavlja kot nekaj povsem vsakdanjega, ki poveličuje spolnost in časti telo, moramo napredovati zelo postopoma.
“Vse ob svojem času,” vztraja Hargotova. Ko otroci vstopijo v drugo ali tretjo triado osnovne šole, začnejo ugotavljati, kako se jim spreminja telo, in tega se morajo navaditi. Medtem ko razmišljajo o lastni istovetnosti, se jim zdi pogovor o čustveni zrelosti precej nenazoren. Ko pa pridejo v srednjo šolo, lahko to seme pade na plodna tla, saj do takrat čustveno in duhovno že malce dozorijo. “Da bi lahko razumeli vrednoto čistosti pred poroko, morajo že doseči določeno stopnjo čustvene zrelosti,” pojasnjuje Hargotova.
Izogibanje pastem
Na koncu pa se morajo starši tudi izogniti določenim pastem. Prva je ta, da bi o spolnosti govorili kot o nečem prepovedanem, druga pa ta, da bi se osredinili zgolj na telesno lepoto ali na pomen rojevanja otrok.
V prvem primeru odrasli spregledamo, da mora otrok najprej odkriti svoje telo in pravočasno ugotoviti, kaj pomeni biti zaljubljen. V drugem pa odrasli pogosto pozabimo omeniti, da otrok ni le sad zakonske zveze, temveč čudovit dar, ki naj bi ga prejeli od Boga.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
