Bog pogosto ubira zelo skrivnostne poti in pri enem izmed svetnikov je uporabil topovsko kroglo, da ga je preusmeril na pravo pot. Če sv. Ignacij Lojolski ne bi bil ranjen v bitki, bi se njegovo življenje morda razvilo precej drugače.
Pred tistim usodnim dnem je bil sv. Ignacij velik ženskar, hazarder in bojevnik. Dejavne vere ni bilo na njegovem prednostnem seznamu.
Namesto vere je dajal prednost vojaškemu življenju. Zaljubljen je bil v bitke in njegovo domišljijo so razvnemale klasične zgodbe o vitezih in njihovih damah.
Nato pa se je njegovo življenje nekega dne korenito spremenilo. Topovska krogla mu je poškodovala nogo.
Topovska krogla
Takole sv. Ignacij pripoveduje v svojem življenjepisu (napisanem v tretji osebi):
Mesto Pamplona so oblegali Francozi. Vsi drugi vojaki so si enoglasno želeli predaje, pod pogojem, da bi lahko mesto svobodno zapustili, saj obramba ni bila več mogoča; toda Ignacij je prepričal poveljnika, da se je ta kljub mnenju vseh drugih plemičev odločil nadaljevati z obrambo mesta pred sovražnikom.
Ko je bilo obzidje porušeno, se je Ignacij pogumno boril, dokler mu sovražnikova topovska krogla ni zlomila ene in resno poškodovala druge noge. Ko je bil ranjen, se je mesto predalo. Ko so Pamplono zavzeli Francozi, so Ignaciju izkazali veliko spoštovanje. Po dvanajstih ali petnajstih dneh v Pamploni, kjer je bil Ignacij deležen najboljše nege zdravnikov francoske vojske, so ga na nosilih prenesli na domači grad Loyola.
Prestal je številne operacije in več tednov preležal v postelji. Prav to obdobje okrevanja pa je bilo potrebno za spremembo v Ignacijevem srcu.
Prebiral življenjepise svetnikov
Med okrevanjem si je želel prebirati zgodbe o viteških dogodivščinah. Božja previdnost je hotela, da na gradu tovrstnih knjig ni bilo na voljo, zaradi česar je bil primoran prebrati dve knjigi, ki sta ga korenito preoblikovali in ga preobrazili v povsem drugega človeka.
Ker je Ignacij rad prebiral romane, je potem, ko njegovo življenje ni bilo več ogroženo, prosil za kakšno romantično zgodbo, da bi mu hitreje minil čas. V hiši pa ni bilo nobene tovrstne knjige. Namesto tega so mu priskrbeli “Kristusovo življenje” kartuzijana Rudolfa in knjigo z naslovom“Življenjepis svetnikov”, oboje v španskem jeziku. Ob pogostem prebiranju teh knjig je počasi vzljubil duhovnost.
To ga je usmerilo na povsem drugačno pot in ustanovil je vplivno Družbo Jezusovo, ki jo bolj poznamo pod imenom jezuiti.
Vse skupaj pa se je začelo s topovsko kroglo, ki je zadela Ignacijevo nogo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
