Ženska, ki ganjena stoji zraven tebe v poročni obleki, je moja. Jaz, Bog, sem jo ustvaril. Jaz sem jo od nekdaj ljubil; še pred teboj in bolj kot ti. Zanjo sem brez omahovanja dal svoje življenje. Zanjo imam velike načrte. Zaupam ti jo. Iz mojih rok jo boš sprejel in postal zanjo odgovoren.
Ko si jo spoznal, se ti je zdela lepa in si se zaljubil. Moje roke so oblikovale njeno lepoto in moje srce je vanjo položilo nežnost in ljubezen. Moja modrost je izoblikovala njeno občutljivost in umnost ter vse dobre lastnosti, ki jih vidiš na njej.
A ni dovolj, da se zadovoljiš z očaranostjo. Moral se boš potruditi in zadovoljiti tudi njene potrebe in želje. Spoznal boš, da potrebuje veliko stvari: dom, obleko, vedrino, veselje, duševno ravnovesje, medčloveške odnose, ljubezen in nežnost, zadovoljstvo in razvedrilo, človeško navzočnost in pogovor, družinske in družbene vezi, zadovoljstvo na delu in še veliko drugih reči.
Moral boš tudi spoznati, da predvsem potrebuje mene in vse, kar spodbuja in omogoča srečanje z mano: srčni mir, čistost duha, molitev, Besedo, odpuščanje, upanje in zaupanje vame in moje življenje. Jaz, ne ti, sem načelo, smoter in cilj vsega njenega življenja.
Skleniva zato zavezo: ljubiva jo skupaj. Jaz jo ljubim od nekdaj. Ti si jo začel ljubiti pred kakšnim letom dni, ko si se zaljubil. Jaz sem v tvoje srce položil ljubezen do nje.
To je bil najlepši način, da si postal nanjo pozoren. Želel sem jo zaupati nekomu, ki jo bo varoval. Prav tako sem hotel, da bi s svojo lepoto in dobrimi lastnostmi obogatila moškemu življenje. In ta moški si ti.
Zato sem v tvojem srcu vzbudil ljubezen do nje. To je bil najlepši način, da sem ti rekel: “Tukaj je, zaupam ti jo.” Da bi lahko užival njeno lepoto in lepe lastnosti.
Ko ji boš rekel: “Obljubljam, da ti bom zvest in te bom ljubil in spoštoval vse dni mojega življenja,” bo tako, kot bi mi rekel, da si zadovoljen, da jo sprejemaš v svoje življenje in skrbiš zanjo. Od tega trenutka naprej jo bova ljubila oba.
Vendar se morava dogovoriti: ne moreš je ti ljubiti na en način in jaz na drugega. Do nje moraš gojiti podobno ljubezen kot jaz in želeti ji moraš enako kot jaz. Ne moreš si zamisliti nič lepšega in bolj osrečujočega zanjo.
Če jo resnično ljubiš, boš videl, da se strinjaš z načrtom, ki sem ga pripravil zanjo. Naj ti nekoliko bolje pojasnim, kakšna je moja ljubezen in razkril ti bom, o kakšnem življenju sem sanjal in ga želel za to moje ustvarjeno bitje, ki bo postala tvoja žena.
Vem, da veliko zahtevam od tebe. Verjel si, da je ta ženska tvoja in samo tvoja, zdaj pa imaš občutek, da te prosim, da jo deliš z mano. Pa ni tako. Nisem tvoj tekmec v ljubezni. Nasprotno, sem ta, ki ti jo bo pomagal strastno ljubiti. Zato želim, da bi bila v tvoji mali ljubezni moja velika ljubezen.
S svojo ljubeznijo boš zanjo lahko veliko naredil, vendar bo to vedno premalo. Jaz te lahko usposobim, da boš ljubil iz Boga. To je moje poročno darilo: dodatek ljubezni, ki tvojo ljubezen ustvarjenega bitja spremeni in jo naredi sposobno, da v ženski, ki jo ljubiš, naredi Božja dela.
Zate so te besede skrivnostne, a sčasoma jih boš razumel. Zagotavljam ti, da te pri tem ne bom pustil samega.
Vedno bom ob tebi in iz tebe bom naredil orodje moje ljubezni in nežnosti, še naprej bom ljubil svoje bitje, ki je postalo tvoja žena, po tvojih kretnjah ljubezni, pozornostih, dogovorih, odpuščanjih, posvečanju drug drugemu.
Z eno besedo, naredil te bom sposobnega ljubiti, kakor jaz ljubim, ker ti bom dal novo moč za ljubezen, ki je moja ljubezen. Če se bosta tako ljubila, bo vajina zveza kakor trdnjava, ki je nevihte življenja nikdar ne bodo porušile. Ljubezen, zgrajena na moji Besedi, je kakor na skali grajena hiša. Nobena ujma je ne bo mogla uničiti.
Tega ne pozabita, kajti mnogi verjamejo, da jim ni treba računati name. A če ne bom z vama gradil hiše vajinega življenja in ljubezni, se bosta zaman trudila. Kakor so apostoli delali vso noč in so se zjutraj vrnili s praznimi mrežami.
Dovolj je bil en preprost poseg, da so bile mreže tako polne, da so se trgale. Če se bosta tako ljubila, bosta povrhu vsega moč tudi za druge. Danes ljudje ne verjamejo več v resnično in večno ljubezen, ki svoje življenje podari ljubljeni osebi.
Bolj se išče ljubezenska občutja kot ljubezen. Vendar se občutja hitro rojevajo in umirajo, za seboj pa pustijo samo praznino in nostalgijo.
Zato je nekdo rekel, da je zakon samo velika iluzija, ki se hitro razblini. Če se bosta znala ljubiti, kakor jaz ljubim, z zvestobo, ki ne uplahne, bosta kakor mesto na gori. Vsem bosta v upanje, ker bodo vsi videli, da je ljubezen mogoča.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
